Vesna Teržan
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Kultura
Njegov stripovski junak Zvitorepec je vzgajal generacijo današnjih šestdesetletnikov, pa so se, žal, le redki od njih nalezli Zvitorepčeve simpatične zvitosti. Generacija današnjih štiridesetletnikov se je sladkala s kremo Viki prav zaradi ljubkega Indijančka v reklamni risanki in na etiketi embalaže. Oba sta nastala na Mustrovi risalni mizi.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Kultura
V mrežo evropskega konstruktivizma so končno ujeli Avgusta Černigoja, tokrat zares, z dokazi in natančno raziskano dokumentacijo mednarodne šole evropske avantgarde, ki je delovala od leta 1919 v Weimarju, nato od leta 1925 do 1932 v Dessauu in delovanje končala leta 1933 v Berlinu, kjer je danes tudi osrednji muzej z zbirko bauhausovcev. Bauhaus je prelomil z dotedanjim načinom razmišljanja o umetnosti, odprl je novo poglavje in utrl pot modernim arhitekturi, oblikovanju in vizualni umetnosti. Tam najdemo začetke minimalizma, funkcionalizma, eksperimenta v gledališču ... in vpliv Bauhausa sega vse do današnjih dni.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kultura
Tako obsežen pregled plakatov, kot je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, skriva v svojih nedrjih nešteto zanimivih zgodb, ki jih je mogoče izluščiti iz razstavljene gmote približno 200 plakatov, nastalih v preteklih sto letih. Predvsem zgodb, ki do danes še niso bile deležne toliko pozornosti javnosti kot na primer zgodba, ki jo nosi plakat JBTZ, tega je Zdravko Papič naredil za Mladino, ali pa zgodbe niza plakatov Matjaža Vipotnika, kot so Marx na kolesu, Maškarada in Ujetniki svobode, in ne nazadnje zgodba plakata, zaradi katerega je izbruhnila plakatna afera ob dnevu mladosti leta 1987.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Kultura
Njegova silhueta s klobukom se je zarisovala v jutranjih meglicah, ko se je dan za dnem odpravljal na »delo« v atelje v Rožni dolini v Ljubljani. Čez nekaj let se je v atelje preselil in njegova silhueta se je zajedala v veduto mesta, ko je v mraku odhajal na soareje s prijatelji. Vedno prešerne volje je vsako družabno omizje držal pokonci, kot se reče za duhovite ljudi s karizmo, ki znajo dobro razpoloženje vzdrževati na visokih obratih. Danes Batič šteje devetdeset let in prizna, da ga je življenje utrudilo in obklesalo, tako spretno, kot je sam klesal kamen.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Družba
Včasih so njene roke črne od brušenja
Leta 1966 je Matej Barbalič vstopil v občinski urad in želel prijaviti obrt. Uradnica ga je pogledala prek očal in dejala »Nič ne bo! V Ljubljani imamo že štiri popravljalnice dežnikov. Več ne rabimo!« Gospod Barbalič se ni pustil odgnati, vztrajal je: »Ampak jaz sem že kupil lokal, kaj naj zdaj storim?« Uradnica je snela očala, se zamislila in pritisnila žig, rekoč: »Naj vam bo!« Tako dramatičen in hkrati značilno uradniški je začetek zgodbe o popravljalnici dežnikov na Trubarjevi cesti v Ljubljani, ki jo danes vodi in v njej popravlja dežnike hči gospoda Barbaliča, Marija Lah.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Kultura
Zdi se, da avantgardna gibanja z začetka 20. stoletja ostajajo še nepresežena in so hkrati večni vir idej, provokacij in razmisleka o umetnosti, njenem poslanstvu in smislu. Še posebej v sodobni umetnosti najdemo pogosto sklicevanje nanje, pa tudi niz citatov iz evropske in ruske avantgarde. Kostaki se je zavedal njenega pomena, četudi ni bil izšolan umetnostni zgodovinar ali sociolog kulture. Njegova življenjska zgodba je nekaj posebnega, naravnost filmska je.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kultura
Osemdeseta leta so bila v Sloveniji že usklajena z Zahodno Evropo – naelektrena z adrenalinom jezne mladine, prepojena z znojem delavcev in začinjena z bližnjim dotikom državnih represivnih organov. Svoj energijski naboj so zagnala že v drugi polovici sedemdesetih. Takrat so prvi punkerji vznemirili socialistično (meščansko) idilo, vajeno le drobnih izgredov hipijskega »pacifizma«. Duh osemdesetih let je prehiteval svojo dekado podobno, kot je 21. stoletje prehitevalo samo sebe in že v prejšnjem stoletju količilo svoj ustroj. Svet je postajal postindustrijski, postimperialističen, postgutenbergovski, poststrukturalističen, postmarksističen, postmoderen ... vse je postalo POST, nekaj IZZA, kar je nadomestilo resnična razmerja in napovedovalo eno največjih in najbolj travmatičnih, vsesplošnih družbenih preobrazb v zgodovini človeštva, ki jo danes že živimo, a še vedno težko dojemamo.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Kultura
Delo grafika je težaško, obdelava plošč za tisk je dolgotrajna, sledijo poskusni odtisi, številni, šele nato dokončni odtis. Tako delajo tisti, ki so zahtevni do sebe in do materiala, vztrajajo, vse dokler ne dosežejo želenega učinka. Mednje sodi tudi Vladimir Makuc, doajen ljubljanske grafične šole, ki je slavo slovenskih grafikov ponesla v svet. Tiskanje grafik zahteva veliko časa in dolga leta je vse delal sam, brez pomoči tiskarjev. Danes ni več tako, a še vedno se vsako jutro odpravi v svoj atelje in ustvarja akvarele. Makuc je briljantni grafik, risar, ki je svoj umetniški izraz uspešno prelil v slikarstvo in tudi v kiparstvo.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura
Ob vstopu v prvo preddverje Cankarjevega doma se je že od daleč slišal pogovor; prihajal je izza paravanov, kjer je postavljena razstava grafičnega oblikovalca Radovana Jenka. Glasova sta razpravljala, ali je Jenko ustvarjalec, ki posreduje med dvema jezikoma, med verbalnim in vizualnim, ali pa oboje združuje v vidno sporočilo kot enakovredna izrazna elementa. Torej, da v resnici ne gre za prevajanje iz verbalnega v vizualno, ampak sta beseda in slika enakovredni, sicer samosvoji, a se dopolnjujeta v skladno celoto učinkovitega vidnega sporočila.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Kultura
»Med dehtečimi akacijami je vozil tramvaj od Opčin do Trsta, od obeliska do mesta, od vrha do globine. Kako čudno! Kolik prepad med Trstom in okolico!« je nekoč vzkliknil Srečko Kosovel, ko je opisoval Trst s Kraškega roba, od obeliska zrl na Tržaški zaliv in daljno obzorje, ko so se v pristanišče vračale trabakule in ko se je iz ladijskih kuhinj kadilo od kuhane polente.
-
14. 4. 2015 | Družba
In memoriam Janko Zlodre (1949–2015)
Odšel je teoretik, arhitekt, ki ni nikoli projektiral, a je zato veliko vedel o arhitekturi.
“Prav jasnina, sinjina in zvezde so tisto, o čemer (Angel) ne more govoriti, in so tisto, o čemer molči. Toda to ne pomeni, da je za njim ostal zgolj nič. Za njim je ostalo hrepenenje, je ostala iskra upanja. /.../njegovo hrepenenje (upanje) ni hrepenenje po moči, ni volja do moči, ampak hrepenenje po prihodnosti.” -
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Kultura
Marko Turk, mojster mikrofonov
Marka Turka štejemo med najpomembnejše in najžlahtnejše slovenske industrijske oblikovalce. A po njegovem je to postal po pomoti, saj je zase trdil, da je v prvi vrsti konstruktor elektroakustičnih aparatur in ne oblikovalec. Z reševanjem problemov pri konstruiranju aparatov in mikrofonov je želel doseči, da bi brezhibno delovali. Izpopolnjene oblike izdelkov so tako izhajale iz njegove težnje po tehnični in konstrukcijski popolnosti.
-
Črni plašči slovenskih knezov so zašušteli na odru in nad njimi je kot koprena lebdelo izrečeno: »Rujevit* krvav je plašč razgrnil [...] četrto noč so konjiki ognjeni dirjali v polku dolgem po oblakih, idoč od nemške na slovensko stran.«
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Kultura
»Vsaka vojna mobilizira vse impulze okrutnosti, vojna v celoti je eno samo orjaško dejanje okrutnosti,« je v knjigi Nravstvena zgodovina svetovne vojne (izdani leta 1931) zapisal nemški zdravnik, seksolog Magnus Hirschfeld. Raziskoval je, kako lahko zatiranje Erosa in nasilje nad njim v posebnih okoliščinah sprožita sprostitev destruktivne sadistične moči. Med okoliščine, ki so k temu pripomogle, je štel tudi hinavsko moralo vladajočega družbenega razreda, ki je z represijo dušila naravne nagone, zaradi česar so se ti potem v nekem trenutku razdivjali. »Osvoboditev zatiranih impulzov, ki jih je omogočila vojna, in njihovo silovito razbohotenje, ki v miru ne bi bilo nikoli mogoče, sta povzročila neobvladljivo epidemijo, ki je obsedla ljudi onkraj vsakega nadzora zdrave pameti,« je ugotavljal v knjigi, ki je bila hkrati glavni vir za pisanje drame Figurae Veneris Historiae. Spisal jo je Goran Stefanovski, makedonski dramatik svetovnega slovesa, po naročilu SNG Drame Ljubljana, zrežiral Aleksandar Popovski, dramaturško taktirko je vihtela Darja Dominkuš, dramo prevedla Valerija Cokan.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Kultura
Kako postaviti na oder tako obsežen in zapleten roman, kot je Čarobna gora velikega nemškega pisatelja Thomasa Manna? To se je spraševal že marsikateri režiser, dramaturg, pa tudi gledališki kritik. Ob odrski postavitvi režiserja Sebastiana Hartmanna v Central Theatru v Leipzigu (2010) je kritik zapisal: »Seveda lahko danes na oder postavimo karkoli oziroma vse! Ampak ta roman? Saj je povsem ‘unspielbar’ s svojo epsko širino in filozofskim balastom!«
-
3. 10. 2014 | Mladina 40 | Kultura
Oblikovati je začel že pri osemnajstih letih, okoli leta 1962, pri Cankarjevi založbi, kjer je bil njegov oče, Cene Vipotnik, urednik knjižnih zbirk. Tako je poklicno pot začel s knjigo in v bogati, dolgi karieri je naredil na tisoče knjižnih prelomov in ovitkov skoraj za vse slovenske založbe. Podobo posamezne knjige, t. i. knjižnega organizma, je izpilil do najvišjih standardov. Oblikoval jih je neutrudno in s potrpežljivostjo, tako kot se ravna s prvo ljubeznijo, in tako počne vse do danes, ko ima na delovni mizi poskusne odtise knjige, posvečene pesniku, žlahtnemu intelektualcu, cenjenemu uredniku in prevajalcu – svojemu očetu ob stoti obletnici njegovega rojstva.
-
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Družba
»Puška ustreli, kopito zadene! Sicer zelo nerad ponavljam ta stari izrek,« pribije Robert Flerin, »ker je tako oguljen, ampak kaj hočemo, če je pa res. Kopito je temelj in ta rek najbolje ponazori bistvo vsega. Je pa treba upoštevati nekaj dejstev. Pri puški z risano cevjo to ni tako pomembno, ker ima pri njej človek čas, da se pripravi na strel, se umiri. Pri puškah šibrovkah pa je strel hiter. Strelec puško dvigne in ustreli v nekaj sekundah, pri teh pa je zelo pomembno, da imaš os, cev in vse drugo, poravnano.« Da bi to nazorneje pokazal, išče primere po delavnici in vzame v roke najprej preprosto puško.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Kultura
Ročno šivani kostumi, ki so na ogled v sobanah Ville Manin blizu zamejskega Vidma, z razkošjem barv in žlahtnih tkanin ter natančnostjo krojenja vse do najmanjših podrobnosti kažejo, kakšno neverjetno ročno spretnost je premogel krojač Piero Farani in kakšna ustvarjalna moč je pri delu vodila kostumografa, scenografa in filmskega umetniškega direktorja Danila Donatija.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Družba
Jurij Hübscher, urarski mojster
Na Bregu v Ljubljani, v Hübscherjevi urarni, izmenično odzvanja bitje ur, nekatere od njih napovedujejo čas tudi z melodijo. Ure iz različnih zgodovinskih obdobij s svojimi mehanizmi in umetelnim dizajnom kažejo, kako so nekoč imeli poseben odnos do časa in do naprav, ki ga merijo.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Družba
Slovenski kulturni spomeniki navadno nimajo prav veliko sreče, kadar se njihove prenove lotijo domači arhitekti. Spomnimo se ljubljanske Opere, ki se je iz reprezentančne stavbe historičnega sloga 19. stoletja spremenila v pohabljen objekt s črnim prizidkom, približno tako, kot da bi golobica dobila krokarjeva krila. Mnogo bolje se je godilo zgodovinskim stavbam, pri katerih je prenovo vodila arhitektka Maruša Zorec. Odličen primer prenove in nove namembnosti sta grajska pristava v Ormožu, ki je postala etnografsko-arheološki muzej, in Vetrinjski dvorec v Mariboru. Tudi prenovljeni Foresterija in Armerija v Kopru sta se po načrtih arhitekturnega biroja plusminus 30 prelevili v zanimivo knjižnico in sedež primorske univerze.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Kultura
V fašističnih taboriščih so vladali skrajna lakota in žeja ter pomanjkanje oblačil, razsajale so bolezni, poleg tega so taborišča ljudi oropala osnovnega dostojanstva. Leta 1943 je Italija kapitulirala, in ko so se interniranci vrnili domov v tedanjo Ljubljansko pokrajino in na Primorsko, sta jih čakali lakota in odločitev, komu se bodo pridružili in s kom stopili v boj. Ko se je vojna končala, so se vključili v gradnjo nove države, in časa, da bi predelali taboriščne travme, preprosto ni bilo.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kultura
Ob visokem jubileju Igorja Dekleve se bodo vrstile prireditve, ena je že bila v Trstu, sam pripravlja plošček z avtorskimi skladbami, naslovljen Od dua do orkestra, jeseni bo sodeloval na Kogojevih dnevih in letos so mu na Mednarodnem tekmovanju skladateljev v Luksemburgu že podelili posebno nagrado. A pot do vrhunskega pianista je težka in ena izmed postaj je bila tudi Visoka šola za glasbo v Münchnu.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Kultura
V zadnji tretjini oktobra odpira vrata 6. bienale vidnih sporočil Slovenije (BVSS). Prejšnji bienali so prinesli kar nekaj zanimivih poudarkov in nagrajencev. Glavni namen Fundacije Brumen, ki je bila ustanovljena leta 2003, je promocija dobrega grafičnega oblikovanja z različnimi sredstvi – od bienala in razstav do predavanj. Tako smo z bienalom vidnih sporočil dobili protiutež oglaševalskim festivalom, kjer je bilo oblikovanje vrednoteno in opaženo le kot del širših oglaševalskih akcij. Tukaj je grafično oblikovanje osrednji in edini predmet obravnave in vrednotenja.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Družba
Njegov poklic je nekaj zelo posebnega, s svojim delom, z rekonstrukcijami starih posod, nas seznanja s tem, kako so v davnini kuhali, kako shranjevali živež in kakšno vrednost je posodje imelo v družbi. Njegovo delo priča o bivalnih navadah naših prednikov. Nekateri arheologi pravijo, da je Stanko Gojkovič ta hip edini, ki je v 40 letih delovne dobe pridobil takšno rutino in znanje, da je kos še tako težki nalogi rekonstrukcije arheoloških najdb iz keramike.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Kultura
Med oddajnikom in sprejemnikom
Pri stojnici smo dobili slušalke, mobilni telefon in natančne napotke, kako moramo hoditi; nič v družbi prijateljev, ampak vsak sam in tudi v nekajmetrski medsebojni razdalji, da si ne bomo kradli satelitskega signala, ki se z aplikacijo nemškega umetnika Uda Nolla za pametne telefone android aktivira na točno določenih točkah po najožjem središču slovenske prestolnice. In še zemljevid so nam stisnili v roko, da se ne bi preveč oddaljili s poti in zaslišali opozorila: »Zašli ste na območje zunaj dometa zvočnega zemljevida. Preverite svojo lokacijo in se vrnite na območje zvočnega zemljevida!«
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura
Nemara je bil kriv rumeni fotoaparat
Pravzaprav se je vse začelo z rumenim fotoaparatom. Za deseti rojstni dan ji je oče podaril čudovito darilo, rumeni fotoaparat, drago igračko za desetletno deklico, drago njej in drago zaradi filmov, ki niso bili prav poceni. A s tem darilom ji je oče Tomaž Kralj, režiser, pesnik in prevajalec, poskušal približati svoj poklic, svet ustvarjalnosti in umetnosti. In tako je že kot osnovnošolka s fotoaparatom beležila stvari okoli sebe, hiše, drevesa, oblake in, ne da bi slutila, je na celulojd posnela podobe in z njimi spomine, ki jih je odnesla s seboj v Anglijo, kamor se je preselila njena mama in ona z njo.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura
Poklon tradiciji in apoteoza sedanjosti
Začetki ljubljanskega grafičnega bienala so danes zaviti v mitsko kopreno, kot da je šlo za čudež. Saj, le kako je socialistični državi slabih deset let po drugi svetovni vojni uspelo organizirati, sfinancirati in vsebinsko iskrivo opredeliti eno prvih mednarodnih bienalnih prireditev?
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura
Zabavaj me, manipuliraj z mano!
»Če je vsaka slika virus, potem je televizija epidemija.« Ta misel iz videa hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa bi lahko bila tudi moto razstave Zabavaj me, ki je poleti na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Televizijska slika torej kot virus, ki se zajeda v naše možgane in sprevrača naš pogled na svet, in hkrati kot zabava, ki nas omami, od nje postanemo odvisni in jo želimo konzumirati znova in znova, iz dneva v dan. Martinis pravi, da je televizija tudi droga, ki diktira vzorce našega pogleda na realnost. In tako postanemo gledalci potrošno blago, ki ga televizija dostavlja oglaševalcem, skratka potrošniki, ki jih televizija instrumentalizira v svoje namene in namene svojih lastnikov – oglaševalcev.
-
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
V okolici starega kostanjeviškega samostana pojejo žage, dva kiparja in ena kiparka, skupaj s pomočniki, oblikujeta nove skulpture za zbirko Forme vive. Lilija Pobornikova, kiparka iz Bolgarije, odloži motorno žago in z mirnim glasom pripoveduje: »Naredila bom tri cvetove različnih velikosti, največji bo visok okoli dva metra.«
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Družba
»Prihodnost je v tistem, kar šele nastaja, in ne v artiklu, ki se trenutno dobro prodaja,« je iskriva misel arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, vizionarja in hkrati človeka iz prakse. Kralj je že v šestdesetih letih 20. stoletja razumel osnovna načela trajnosti in ekonomičnosti, ki so bila izhodišče njegovega dela, njegov oblikovalski pristop pa je bil usmerjen v reševanje tehnoloških problemov. S svojim razmišljanjem in delom je bil kar nekajkrat pred svojim časom, tudi v svetovnem merilu. Žal nas je v tem tednu ta nekoč tako lucidni, temperamenti in šarmantni gospod zapustil v svojem 93. letu. Bil je eden redkih mednarodno priznanih slovenskih industrijskih oblikovalcev.
