Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Kultura

    Ostrenje ustvarjalnosti

    Produkcija slovenskih gledališč je bila v preteklem letu, tistem, ki se šteje po »Borštnikovem štetju« – od oktobra do oktobra –, dobra, prinesla pa je tudi nekaj presežkov. Predstave potrjujejo, da je slovensko gledališče spet v dobri kondiciji, da je sodobno, da je iz tradicionalnega meščanskega teatra potegnilo najboljše, da ni pozabilo avantgardističnih in modernističnih impulzov iz šestdesetih in sedemdesetih let, da išče svoj ustvarjalni presežek v eksperimentu in ga marsikdaj tudi najde. Ta gledališka kondicija daje slutiti, da bo letošnji, že 47. festival Borštnikovo srečanje zanimiv in vznemirljiv ter da bo valoval v skladu s svojim geslom »Ostrimo ustvarjalnost«. Več

  • Vesna Teržan

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Zlati beneški lev za življenjsko delo

    Živi na skrajnem zahodnem robu Evrope, kjer ob obale Pirenejskega polotoka buta Atlantik. Vztrajno sledi svojim idejam, ne uklanja se svetovnim trendom, čvrsto stoji na svoji poti, ustvarja strogo arhitekturo in videti je, kot da bi črpal modrost iz zemeljskih plasti, ki hranijo ostanke starih civilizacij. Ne zmeni se za svetovno mašinerijo, ki proizvaja zvezde, toda svetovni slavi se preprosto ni mogel izogniti. Zaradi svojega dela ne. Prejel je že skoraj vsa priznanja, ki jih arhitekt lahko dobi – leta 1988 je dobil evropsko nagrado Miesa van der Roheja pa zlato medaljo Fundacije Alvarja Aalta, leta 1992 Pritzkerjevo nagrado, leta 2009 zlato medaljo RIBA in 2011 zlato medaljo IUA. Več

  • Vesna Teržan

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Aleš Lombergar

    Letos avgusta so v notranje okvire izložb v Urbančevi mestni palači, na vogalu Trubarjeve ulice in Miklošičeve ceste v Ljubljani, vgradili še poslednji element, ki je lepo zaokrožil zgledno prenovo te secesijske stavbe. To so jedkana stekla, nastala po vzorcu enega izvirnika in nekaj črepinj. Steklo so razbili veseljaki davnega leta 1989, ko so po silvestrski noči zagnali v izložbo Centromerkurja steklenico šampanjca. A na srečo je naslednje jutro Aleš Lombergar opazil razbito šipo, in ker ima »pravo oko«, je vedel, da je šlo po gobe še eno poslednjih ljubljanskih historičnih oken iz leta 1903. Zavedal se je, da je te črepinje treba shraniti, z dovoljenjem brezbrižnega poslovodje trgovine je drobce stekla pobral in shranil. Več

  • Vesna Teržan

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Kultura

    Kaj je danes oblikovanje?

    Se bomo v prihodnosti z veseljem potili, ker bomo po zaužitju kapsule, ki vsebuje parfum, lepo dišali? Bomo doma gojili bakterije, ki star papir predelujejo v toaletnega? Ali pa pajke, ki proizvajajo svilo? Od živali in mikroorganizmov je le korak do DNK in sintezne biologije. A prav ta korak je že za nekaterimi mladimi oblikovalci. Več

  • Vesna Teržan

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Kultura

    Pogum in drznost

    Prva premiera v gledališki sezoni 2012/13 v Drami SNG Ljubljana prinaša žgečkljiv nemir in zadovoljstvo, saj obeta, da bo ves letošnji repertoar vznemirljiv in izzivalen. Takšen, kot tudi pritiče današnji družbeni stvarnosti. Prva predstava sezone na velikem odru ZANG TUMB TUUUM globoko posega vanjo, četudi se na prvi pogled zdi, da so izbrana besedila futuristov z začetka prejšnjega stoletja, na katerih temelji, le zaprašeni artefakti avantgardističnih umetniških gibanj. A takšni so le na prvi pogled! Kratka besedila futuristov namreč odzvanjajo in potrjujejo stalnice v tej civilizaciji – igrivost, pa tudi neumnost, napuh, izprijenost in bedo človeške nravi. Več

  • Vesna Teržan

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Kultura

    Umetnica je prisotna!

    »Rekla je, da ne bo delala nič. Ja, kaj bomo pa potem snemali?« se je spraševal režiser in snemalec Matthew Akers, ko se je s konceptualno umetnico Marino Abramović dogovarjal za snemanje dokumentarca o pripravah na njeno veliko razstavo leta 2010 v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Več

  • Vesna Teržan

    24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Kultura

    Beneška skupna tla in zakodirana prihodnost Maribora

    »Sodobna mesta lahko razlagamo tudi kot materialno/fizično obliko boja med individualnim in kolektivnim,« je ena izmed misli letošnjega kuratorja beneškega bienala. Kdo daje javnemu prostoru, tistemu skupnemu – torej trgom, ulicam, arkadam, bulvarjem ... – identiteto? Prebivalci! A kdo zares odloča o tem? Kapital ali javni interes? Ali zasebniki s finančno močjo ali predstavniki prebivalcev v mestnih in občinskih svetih? In ali so ti zastopniki ljudstva neodvisni od zasebnih mogotcev? Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Kultura

    Odiseja 2001 v Vitanju

    Na južnih obronkih Pohorja, v Vitanju, se je prejšnji petek v ravnotežno lego dokončno usidrala ena izmed orbitalnih oscilacij v nizu načrtovanih. Namreč, med zelenimi griči je zrasla futuristična arhitektura KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Več

  • Vesna Teržan

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Kultura

    Osebna izkaznica projekta

    Direktor KSEVT-a:
    Miha Turšič Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Anthony Browell

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Posluša staroselce in šepet narave

    Blue Mountains, gorato pokrajino zahodno in severno od Sydneyja s 1100 metri nadmorske višine, ovijajo modre meglice, ki jih ustvarjajo hlapi evkaliptovih olj, od tod tudi ime Modre gore. Te vzpetine in kanjoni, poraščeni z evkalipti, visokimi praprotmi in drugim razkošnim rastjem, so v 18. stoletju kar nekaj časa preprečevali belim priseljencem, da bi prodrli do aboriginskih naselij in poti. V teh opojnih gozdovih 150 kilometrov zahodno od Sydneyja sredi narodnega parka leži na nadmorski višini tisoč metrov, na eni izmed starih aboriginskih poti, Murcuttova stvaritev – hiša za družino Simpson - Lee. Tja, na poraščeni skalnati rob, je postavil dva nizka bivalna paviljona, ločuje ju pravokotni ribnik, v stavbo vodi lesena brv skozi zastekljeno preddverje. Materiali so preprosti – polirana betonska tla, omet iz blata, znižane stene iz opeke, jeklena okvirna konstrukcija in zunanje obloge iz valovite pločevine. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Profimedia

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Družba

    Živa legenda

    Ko je Oscar Niemeyer v Braziliji na topel decembrski dan praznoval 104. rojstni dan, je povedal, da še ne gre v pokoj, in se ponosno pohvalil, da vsak popoldan še vedno projektira v svojem ateljeju v bližini Copacabane. Sedaj pripravlja načrte za gledališko stavbo v parku Flamengo na hribu Sladkorni stožec blizu Ria de Janeira. Predlani so ob njegovem rojstnem dnevu slovesno odprli Mednarodni kulturni center Oscarja Niemeyerja v španskem mestu Aviles, ki ga je sprojektiral ta vitalni »praoče« brazilske sodobne arhitekture, leta 2010 pa so v mestu Niteroi blizu Ria odprli novi sedež Fundacije Oscarja Niemeyerja in tudi ta stavba je nastala po njegovih načrtih. Več

  • Vesna Teržan

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Kultura

    Jože Suhadolnik

    Jože Suhadolnik je v svoji karieri sodeloval z Mladino, s časopisom Dnevnik pa z nekdanjimi Razgledi, je soustanovitelj fotografske agencije Bobo, na začetku devetdesetih let je sodeloval s svetovnima agencijama Associated Press in European Photo Agency, leta 1996 je prejel nagrado zlata ptica za fotografijo, danes je fotograf pri časopisu Delo, kjer je bil do nedavnega urednik fotografije. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura

    Otvoritev razstave Metke Krašovec: Potovanja za svetlobo

    Sodobna slovenska umetnostnozgodovinska stroka Metko Krašovec postavlja v zgodovinski niz kot najpomembnejšo slovensko slikarko po Ivani Kobilci. Ločevanje na žensko in moško slikarstvo bi moralo biti že zdavnaj preseženo, pa je vendar uradna opredelitev še vedno taka. Že leta 1973 je kritika dobro sprejela njene rdeče slike, razstavljene v Mali galeriji v Ljubljani, za ta opus je prejela nagrado Prešernovega sklada. Več

  • Vesna Teržan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Umrl je Niko Kralj

    Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj, je bil osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja. Je utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Kraljeva rojstna letnica je 1920, rexova pa 1953 in ta stol še vedno ustreza osnovnim parametrom industrijskega oblikovanja, pa tudi bistvenim ergonomskim parametrom; je med redkimi slovenskimi izdelki, ki so dobili mesto v zbirki oddelka za oblikovanje v newyorškem muzeju MoMA, Niko Kralj pa med redkimi slovenskimi oblikovalci, ki so že pri 35 letih dosegli svetovno slavo. Več

  • Vesna Teržan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Niko Kralj

    Kraljevo življenje je bilo dramatično, predvsem zaradi usode njegove družine, saj je edini član »Grebinarjev«, ki je preživel drugo svetovno vojno. Rodil se je v Zavrhu pri Trojanah leta 1920, oče Frančišek Kralj je bil mizarski mojster, kasneje tudi trojanski župan in predsednik gasilskega društva v Trojanah. Umrl je zgodaj, zato je Niko prekinil šolanje na klasični gimnaziji in pri komaj 16 letih prevzel očetovo obrtno delavnico, da bi skrbel za brate in sestre. Ob delu je študiral in končal realno gimnazijo. Več

  • Vesna Teržan

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Kultura

    Bojan Hadžihalilović: "Kako preživeti to ero potrošništva in ostati junak našega časa"

    Izredno zavzet in angažiran predavatelj, kjerkoli na svetu na začetku predavanja opazi študente s priprtimi očmi in brezizraznim pogledom. Na koncu predavanja so ti študentje s široko odprtimi očmi in z nasmeškom na obrazu pripravljeni na akcijo. Več

  • Vesna Teržan

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Kultura

    Filip Pagowski, oblikovalec

    Med gosti in žiranti 5. bienala vidnih sporočil, ki je potekal v Ljubljani še novembra, je bil tudi Filip Pagowski. S predstavitvijo svojih del v Kinu Šiška je očaral del občinstva in dal mladi generaciji, ki je sestavljala večino publike, vzgojno sporočilo, da četudi si mednarodno prepoznaven in uspešen ustvarjalec, še ni treba, da se vedeš kot filmska zvezda. Očaral nas je s preprostostjo in navdušil z ilustracijami in predlogami oblikovalskih rešitev za pomembne azijske naročnike. Skromen, čeprav ima pri triinpetdesetih letih zavidanja vredno mednarodno kariero grafičnega oblikovalca in ilustratorja. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Družba

    Boj za javne prostore

    Arhitektura in urbanizem sta družbeno preveč pomembna, da bi ju prepustili le politiki in kapitalu ali pa zgolj obema strokama. Pri razpravi o prostoru mora imeti besedo tudi prebivalstvo, državljani/citoyens, zainteresirana javnost. Nedavno je izšla posebna tematska številka arhitekturne revije ab (arhitektov bilten) Participacija, ki obravnava udeležbo prebivalcev oziroma uporabnikov pri načrtovanju prostora. Dr. Ilka Čerpes je med pisci besedil v reviji ab, je profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer predava predmet Urbanistično načrtovanje, je avtorica številnih strokovnih člankov, soavtorica zbornika O urbanizmu (2007) in avtorica monografije Urbanistično načrtovanje (2008). Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Kultura

    Eduard Miler: "Na srečo me še nikoli ni pogoltnila kakšna politična stranka"

    Gledališki režiser, ki vedno najde svojo posebno pot do bistva vsakokratnega dramskega komada, režiser, ki nas z vsako gledališko postavitvijo in s svojo estetiko udari naravnost v sredino čela. Vedno družbeno angažiran, vedno iščoč aktualni trenutek, najsibo v shakespearjanski drami, ruskem simbolizmu, nemškem postmodernizmu ali antični grški drami. Načelen, neizprosen do sebe in svoje okolice, tako kot je bil tudi v zgodnji mladosti, ko se je tako rekoč sam prebijal skozi labirinte mladostnih dogodivščin. Več

  • Vesna Teržan

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Kultura

    Republika v odsevu

    Kaj in kako se je gradilo, oblikovalo, fotografiralo od leta 1991 do danes? Morda je 20 let dovolj za inventuro, a za resno oceno in vrednotenje je to vendarle premalo časa. Razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani je dobra priložnost za inventuro in tudi za to, kako smo, če sploh smo (v skladu z naslovom razstave), gradili skupno stvar - res publico. Šest kratkih filmov, naslovljenih Majhno in pametno - ekspresije sodobne slovenske arhitekture v filmu, ki so nastali na pobudo novega direktorja MAO Matevža Čelika, so kot sonda v slovensko arhitekturo po letu 1991. Sicer pa izbor arhitekturnih del temelji na nekaterih večkrat nagrajenih objektih, selektorji so upoštevali tudi odnos do kulturne dediščine in uvrstili v izbor nekaj njenih uspešnih prenov. Poskušali so zajeti vse segmente - od novih nakupovalnih centrov, stanovanjskih sosesk, šol, fakultet in športnih objektov, zasebnih hiš, hotelov do nizkoenergetskih stavb. V devetdesetih so mladi arhitekti iskali predvsem podobe, ki fascinirajo, in začeli tudi drugače pojmovati čas in prostor. Nekateri so sledili idejam Paula Virilioja in Jeana Baudrillarda in hkrati srkali pretok internetnih informacij, ki jim je nudil hipno mednarodno prepoznavnost, tudi zgolj z osnutki, ne le z arhitekturnimi realizacijami. Tako je preteklih dvajset let zaznamovanih z medijsko prodornostjo mlade generacije in ustaljeno dobro prakso srednje generacije arhitektov, oblikovalcev in fotografov. Več

  • Vesna Teržan

    26. 5. 2011  |  Mladina 21  |  Družba

    Pritzkerjev nagrajenec 2011

    /media/www/slike.old/mladina/pritzkeeduardo_soute_de_mora.jpg

    Med člani letošnje žirije za podelitev Pritzkerjeve nagrade je bilo nekaj zelo slavnih in pomembnih arhitektov: Avstralec Glenn Murcutt, Italijan Renzo Piano, Finec Juhani Pallasmaa, pa tudi Čilenec Alejandro Aravena, Kostaričan iz Houstona Carlos Jimenez, urednica pri založbi Phaidon Karen Stein in seveda, kot vsako leto, odgovorna direktorica nagrade Martha Thorne. Več

  • Vesna Teržan

    12. 5. 2011  |  Mladina 18

    Tone Stojko, fotograf

    Tone Stojko

    Kam, v katero rubriko bi kronisti uvrstili osebnost, človeka, ki misli fotografijo, ki diha fotografski posnetek, ki čuti kader, ki tipa svetlobo in vidi senco, ki skozi objektiv v trenutku najde kaj, kar drugi spregledamo, in ki je fotografijo vzel za svoj najpristnejši izraz. Težko je opredeliti takšno osebnost, še posebej, če vemo, da je Stojko tudi pisal pesmi, novele in romane, delal na RTV kot tehnik in... Več

  • Vesna Teržan

    24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Družba

    Milan Trenc

    /media/www/slike.old/mladina/profilmilan_trencvelika_luka_gusiimg_1088.jpg

    V skladu s tradicijo in v slogu duhovitih in modrih karikaturistov Trenc zase pravi, da je kot dvorni norček, ki se norčuje iz vsega, prepričan, da je prav smeh sredstvo, s katerim bomo morda spreobrnili svet, ga naredili boljšega in razumnejšega. V stripih je pogosto risal svojo, »alternativno« zgodovino sveta, recimo, kako bi bilo, če bi se druga svetovna vojna začela z državnim udarom nacistov v... Več

  • Vesna Teržan

    17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Družba

    Marko Jakše, slikar

    »O sliki se mi sanja, o sliki se mi blede... Vendar slika nikoli ne pride iz sanj; slika je p-res-neto in p-res-enetljivo resna reč. Od drugod. Nikoli čisto od tu in zato nikoli iz sanj.« Ta misel Marka Jakšeta lahko gledalca zmede še bolj kot slike same. Na prvi pogled se zdi, da slika svoje sanje, privide, izmišljen svet, usedline podob, ki jih lahko tako zaplete le naše nezavedno. Več

  • Vesna Teržan

    4. 3. 2011  |  Mladina 4  |  Družba

    Vilhar san

    Gorazd Vilhar na ljubljanski razstavi, poimenovani Božanski detajl (v Cankarjevem domu do 6. februarja)

    Sredi osemdesetih let se je odločil, da skupaj s Charlotte Anderson, ameriško kulturno antropologinjo, zapusti Slovenijo in gre raziskovat Japonsko. Tam je ostal 25 let in danes je cenjen fotograf, član JPPS*, ki Japoncem odkriva njihovo duhovno in materialno kulturno dediščino. Na začetku svojega bivanja na Japonskem je opazil na nekaterih mestih - ob vhodnih hišnih vratih, v trgovinah, pisarnah in tudi na... Več

  • Vesna Teržan

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Družba

    Edo Mihevc, arhitekt

    Metalka, 1962/72, Ljubljana

    V zraku je vseh petdeset let viselo vprašanje, ali je bil Edo Mihevc politično protežiran arhitekt in ali je bila njegova arhitektura le učinek delovanja družbenopolitičnih sil. Danes, s časovne razdalje, se je ideološka koprena predsodkov razblinila in jasen pogled na Mihevčev velikanski arhitekturni opus kaže, da je bil eden najboljših slovenskih modernistov (stavbe v Trstu in Ljubljani), pragmatični... Več

  • Vesna Teržan

    9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Družba

    Kristijan Muck

    Kristijan Muck v skici performativnega eseja - Jaz: sem : samo : slučajno : jaz. (Glej, 2.december, 2010)

    Po drugi svetovni vojni je v hiši na bregu Ljubljanice živela družina Otona in Aranke Muck s hčerko Marlenko in tremi sinovi - Petrom, Otonom in Kristijanom. Oče Oton, sicer agronom, je pred vojno pisal radijske igre, vselej pa se je rad šalil. Iz ene od njegovih zgodbic je nastala morda najpogosteje pripovedovana šala druge polovice 20. stoletja. Več

  • Vesna Teržan

    18. 11. 2010  |  Mladina 46

    Gledališka gverila

    Kristijan Muck kot KASPAR -  besedilo: Peter Handke, režija Iztok Tory, prevod in dramaturška razčlemba Lado Kralj, Glej, sezona 1970

    »Obsojen sem bil na resničnost!« je pred 40 leti priznal Handkejev naslovni junak Kaspar. Prav igra Kaspar takrat radikalnega avstrijskega dramatika Petra Handkeja je bila prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej; režiral jo je Iztok Tory, za prevod in dramaturško razčlembo je poskrbel Lado Kralj, Kasparja je igral Kristijan Muck. Več

  • Vesna Teržan

    4. 11. 2010  |  Mladina 44

    Preobrazba Borštnika

    Alja Predan z letošnjim dobitnikom Borštnikovega prstana Janezom Hočevarjem

    Letošnje Borštnikovo srečanje je spominjalo na dobre stare čase, ko je bila gledališka umetnost še visoko cenjena v slovenski družbi in je mariborski festival veljal za praznik slovenskega gledališča. Kot je zapisano na njegovi spletni strani: »Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč je tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik in novih spoznanj.« Izziv, kako doseči preobrat v organizaciji in tudi v samem vsakokratnem poteku Borštnikovega srečanja, je leta 2009 sprejela Alja Predan, dramaturginja, prevajalka in urednica. Predanova je prevedla vrsto gledaliških iger, v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila dramaturginja in urednica knjižne zbirke. V Maribor pa se je odpravila z delovnega mesta vodje gledališko-plesnega programa v Cankarjevem domu. Nekateri so jo svarili, naj se kot Ljubljančanka ne odpravlja v štajersko prestolnico, saj ji Mariborčani ne bodo dovolili, da ji uspe. Alja Predan se ni pustila prestrašiti in danes pravi, da je bila nadvse prijazno sprejeta, morda tudi zaradi tega, ker sama nikoli ni imela nobenih predsodkov in nikoli ni pristajala na »sovražni govor« med Štajerci in Ljubljančani. Mariborčane je očarala s svojo lucidnostjo, energijo in vztrajnostjo. Uspelo ji je celo nemogoče - dosegla je, da sta pri preobrazbi Borštnikovega srečanja v sodobni festival sodelovali mariborska občina in ministrstvo za kulturo. Več

  • Vesna Teržan

    23. 9. 2010  |  Mladina 38  |  Družba

    Vojteh Ravnikar 1943–2010

    /media/www/slike.old/mladina/mementovojteh_ravnikar_bkmg_6434.jpg

    Visok, slok, sivolas gospod s pokončno in ponosno držo, z mirno govorico telesa, a preudarnih in natančno izraženih misli, iskriv in duhovit sogovornik, erudit, kozmopolit, ki je dobro poznal domačo grudo in značaj svojih rojakov. Takšnega se ga bomo radi spominjali, pa tudi kot ostrega strokovnega analitika in družbenega kritika. »Arhitektura je od politike sicer odvisna, na srečo pa ni direktno odvisna od... Več