Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Družba

    Edo Mihevc, arhitekt

    Metalka, 1962/72, Ljubljana

    V zraku je vseh petdeset let viselo vprašanje, ali je bil Edo Mihevc politično protežiran arhitekt in ali je bila njegova arhitektura le učinek delovanja družbenopolitičnih sil. Danes, s časovne razdalje, se je ideološka koprena predsodkov razblinila in jasen pogled na Mihevčev velikanski arhitekturni opus kaže, da je bil eden najboljših slovenskih modernistov (stavbe v Trstu in Ljubljani), pragmatični... Več

  • Vesna Teržan

    9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Družba

    Kristijan Muck

    Kristijan Muck v skici performativnega eseja - Jaz: sem : samo : slučajno : jaz. (Glej, 2.december, 2010)

    Po drugi svetovni vojni je v hiši na bregu Ljubljanice živela družina Otona in Aranke Muck s hčerko Marlenko in tremi sinovi - Petrom, Otonom in Kristijanom. Oče Oton, sicer agronom, je pred vojno pisal radijske igre, vselej pa se je rad šalil. Iz ene od njegovih zgodbic je nastala morda najpogosteje pripovedovana šala druge polovice 20. stoletja. Več

  • Vesna Teržan

    18. 11. 2010  |  Mladina 46

    Gledališka gverila

    Kristijan Muck kot KASPAR -  besedilo: Peter Handke, režija Iztok Tory, prevod in dramaturška razčlemba Lado Kralj, Glej, sezona 1970

    »Obsojen sem bil na resničnost!« je pred 40 leti priznal Handkejev naslovni junak Kaspar. Prav igra Kaspar takrat radikalnega avstrijskega dramatika Petra Handkeja je bila prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej; režiral jo je Iztok Tory, za prevod in dramaturško razčlembo je poskrbel Lado Kralj, Kasparja je igral Kristijan Muck. Več

  • Vesna Teržan

    4. 11. 2010  |  Mladina 44

    Preobrazba Borštnika

    Alja Predan z letošnjim dobitnikom Borštnikovega prstana Janezom Hočevarjem

    Letošnje Borštnikovo srečanje je spominjalo na dobre stare čase, ko je bila gledališka umetnost še visoko cenjena v slovenski družbi in je mariborski festival veljal za praznik slovenskega gledališča. Kot je zapisano na njegovi spletni strani: »Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč je tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik in novih spoznanj.« Izziv, kako doseči preobrat v organizaciji in tudi v samem vsakokratnem poteku Borštnikovega srečanja, je leta 2009 sprejela Alja Predan, dramaturginja, prevajalka in urednica. Predanova je prevedla vrsto gledaliških iger, v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila dramaturginja in urednica knjižne zbirke. V Maribor pa se je odpravila z delovnega mesta vodje gledališko-plesnega programa v Cankarjevem domu. Nekateri so jo svarili, naj se kot Ljubljančanka ne odpravlja v štajersko prestolnico, saj ji Mariborčani ne bodo dovolili, da ji uspe. Alja Predan se ni pustila prestrašiti in danes pravi, da je bila nadvse prijazno sprejeta, morda tudi zaradi tega, ker sama nikoli ni imela nobenih predsodkov in nikoli ni pristajala na »sovražni govor« med Štajerci in Ljubljančani. Mariborčane je očarala s svojo lucidnostjo, energijo in vztrajnostjo. Uspelo ji je celo nemogoče - dosegla je, da sta pri preobrazbi Borštnikovega srečanja v sodobni festival sodelovali mariborska občina in ministrstvo za kulturo. Več

  • Vesna Teržan

    23. 9. 2010  |  Mladina 38  |  Družba

    Vojteh Ravnikar 1943–2010

    /media/www/slike.old/mladina/mementovojteh_ravnikar_bkmg_6434.jpg

    Visok, slok, sivolas gospod s pokončno in ponosno držo, z mirno govorico telesa, a preudarnih in natančno izraženih misli, iskriv in duhovit sogovornik, erudit, kozmopolit, ki je dobro poznal domačo grudo in značaj svojih rojakov. Takšnega se ga bomo radi spominjali, pa tudi kot ostrega strokovnega analitika in družbenega kritika. »Arhitektura je od politike sicer odvisna, na srečo pa ni direktno odvisna od... Več

  • Vesna Teržan

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    MICHELANGELO MERISI DA CARAVAGGIO

    Caravaggio: David z Goljatovo glavo, 1610, olje na platnu, 125x101cm, hrani Galleria Borghese, Rim

    Brez Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) ne bi bilo Velazqueza in njegove vloge v zgodovini slikarstva, nato pa ne bi bilo Maneta, ki je pri Velazquezu našel vir svoje slikarske poteze, in tudi ne bi bilo Rembrandta in njegovih holandskih slikarskih kolegov, ki jim je bilo delo olajšano, saj jim je Caravaggio do natančnosti demonstriral oblikovanje svetlobe v slikarstvu - ostra nasprotja med... Več

  • Vesna Teržan

    10. 6. 2010  |  Mladina 23

    Zora Stančič

    /media/www/slike.old/mladina/profilzorastancic.20100609_6035b5.jpg

    »Stala sem pred razparanim platnom Lucia Fontane v londonski galeriji Tate Modern in začela jokati. Nenadoma sem dojela bistvo njegovih rezov v platno. Hecno je to naše dojemanje, gledaš, gledaš in ne vidiš. Potem pa pride trenutek, ko spregledaš, ko dojameš in sploh ne moreš verjeti, kako zelo si bil ves ta pretekli čas slep.« Tako je Zora Stančič opisala svoje »razodetje« in poskušala... Več

  • Vesna Teržan

    13. 5. 2010  |  Mladina 19

    Divji v srcu

    Sicoe, Kalan in Kobal ob Bratuši, ki poležava na svoji skulpturi Slovenski likovni kanape.

    Divji v srcu so skupaj prvič razstavljali pred 12 leti, ko so bili v najbolj noro zrelih moških letih (okoli 30) in so bili prepričani, da imajo dovolj energije, ustvarjalnosti in prodornosti za nadaljnjih tristo let. Vse je bilo pred njimi - umetniška pot v vzponu, osebno življenje se je zapolnjevalo in bogatilo z izkušnjami, ideje so bruhale in v žilah so čutili divji utrip življenja. Več

  • Vesna Teržan

    11. 2. 2010  |  Mladina 6

    Primož Ekart

    /media/www/slike.old/mladina/profilekartvelikab5.jpg

    Primož Ekart je eden tistih igralcev, ki se uspešno selijo in se vživijo v vsak gledališki žanr; odigral je več kot sto vlog v gledališču in na filmu. Morda je neke vrste teatrski nomad. Pravzaprav je igral skoraj v vseh slovenskih gledališčih - v Mestnem gledališču Ptuj, v Drami SNG Maribor pa v Pandur Theatru, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Gledališču Koper, v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drami Ljubljana, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Gledališču Ane Monro, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov, v Špasteatru, Teatru 55; igral je tudi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v Naši mali kliniki, v filmih - od vloge Josipa Vidmarja v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina, Pavlina v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje, v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Igorja v sobi 408 Martina Turka in tako naprej. Pravi, da je prilagodljiv do neke stopnje, a hkrati samosvoj. Kadar se ne spusti v gledališko avanturo z drugimi režiserji, sam izbere dramsko besedilo, ga zrežira in odigra v produkciji svoje hiše Imaginarni in koprodukciji tistih institucij, ki jih trenutni Ekartov projekt pač zanima. Odličen je v tako zahtevnih predstavah, kot je Achternbuscheva Ella ob sijajni Štefki Drolc, druga zahtevna in težka vloga je zgodba o transvestitu, ki je preživel nacizem tretjega rajha in totalitarizem nekdanje Vzhodne Nemčije - monodrama Poročena s seboj, ki jo je v Cankarjevem domu odigral že več kot 30-krat. Vztraja v samostojnem poklicu in prav zaradi te svobode (ki je morda tudi navidezna svoboda, pa vendar svoboda) in svojega nomadstva je pravi sogovornik, ko gre za vprašanje, v kakšni kondiciji je slovensko gledališče. Več

  • Vesna Teržan

    7. 1. 2010  |  Mladina 1  |  Družba

    Časovnica Iskre

    1946 uradno ustanovijo Iskro - Tovarno za elektrotehniko in finomehaniko Kranj 1948 začnejo redno proizvodnjo enofaznega števca 1949 proizvodnja telefonskega aparata ATA1 1954 prvi montažni tekoči trak 1958 izdelajo milijonti električni števec 1961 Iskra se združi z industrijo za elektrozveze, tovarno telekomunikacij in tovarno električnih aparatov 1962 ustanovijo... Več

  • Vesna Teržan

    10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Družba

    Zoran Mušič

    /media/www/slike.old/mladina/music_fotojocoznidarsic009.jpg

    Moderna galerija v Ljubljani je po dveh letih spet odprla svoja vrata. Njena svežina veje iz dejstva, da sta arhitekta prenove Bevk in Perović ustrezno pojmovala volumen modernistične stavbe. In kot se za osrednjo institucijo moderne umetnosti spodobi, so za prvo razstavo v prenovljenih prostorih izbrali pregledno razstavo Zorana Mušiča, enega najpomembnejših slovenskih modernistov, ki pa je imel z domovino burno... Več

  • Vesna Teržan

    3. 9. 2009  |  Mladina 35  |  Kultura

    MATRICA SE ŠIRI

    Jeon Joonho: Kip bratov

    Na svetu je približno 3000 bienalnih prireditev, na spletu se zlista 2720 zadetkov, seveda je med njimi tudi ljubljanski bienale, ki sodi med starejše bienalne prireditve. O smislu in namenu bienalnih prireditev se bo na letošnjem bienalu spraševala tajvanska raziskovalka umetnosti Chin-Tao Wu. Na predavanju Bienali brez meja bo govorila o fenomenu bienalov, katerih namen in cilj naj bi bila globalni pretok... Več

  • Vesna Teržan

    30. 7. 2009  |  Mladina 30

    Tehnični genij in športni zanesenjak

    Stanko Bloudek na prireditvi Teden smučarskih poletov v Planici,  leta 1947. (vir Muzej novejše zgodovine Slovenije)

    Za Stanka Bloudka velja tisti ljudski rek - »Pa ni, da ni!« Vsega se je lotil, vse ga je zanimalo, in česar se je lotil, to je hotel narediti boljše, uporabnejše in učinkovitejše. Najbolj ga poznamo kot snovalca in graditelja športnih objektov in naprav, manj kot izumitelja in konstruktorja letal. V našem kolektivnem spominu in na vrednostni lestvici pa nima tistega mesta, ki bi mu glede na vse... Več

  • Vesna Teržan

    21. 5. 2009  |  Mladina 20

    Mirko Ilić

    Mirko Ilić v New Yorku  (fotografija Mandić)

    Živi in dela v New Yorku, postal je prebivalec svetovne metropole, mešanice Amerike in Evrope, kjer ne poznajo pojma tujec ali gastarbajter. V talilnem loncu svetovnih kultur njegov izvor, to, da izhaja iz nekdaj multinacionalne Jugoslavije, ni ne prednost ne pomanjkljivost, ampak zgolj dejstvo, umaknjeno nekam tja med opombe. Tisto, kar šteje, so njegov iskrivi in ostri um, trma in šarm ter seveda talent. Več

  • Vesna Teržan

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Institucija KG

    /media/www/slike.old/mladina/kostja_gatnik_9377_b5.jpg

    Zgodba institucije KG se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je Kostja Gatnik pojavil med prvimi osvajalci avtonomnega mentalnega ozemlja slovenske urbane kulture. Leta 1977 je pri Škucu izpod Gatnikovih prstov in kot plod njegovih malih sivih celic izšel prvi slovenski zbornik stripov Magna Purga. Zbornik je postal »uspešnica stoletja«! Sicer pa je bil načrt, da bi v Magni Purgi zbrali... Več