Vesna Teržan

  • Vesna Teržan  |  foto: Profimedia

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Družba

    Živa legenda

    Ko je Oscar Niemeyer v Braziliji na topel decembrski dan praznoval 104. rojstni dan, je povedal, da še ne gre v pokoj, in se ponosno pohvalil, da vsak popoldan še vedno projektira v svojem ateljeju v bližini Copacabane. Sedaj pripravlja načrte za gledališko stavbo v parku Flamengo na hribu Sladkorni stožec blizu Ria de Janeira. Predlani so ob njegovem rojstnem dnevu slovesno odprli Mednarodni kulturni center Oscarja Niemeyerja v španskem mestu Aviles, ki ga je sprojektiral ta vitalni »praoče« brazilske sodobne arhitekture, leta 2010 pa so v mestu Niteroi blizu Ria odprli novi sedež Fundacije Oscarja Niemeyerja in tudi ta stavba je nastala po njegovih načrtih. Več

  • Vesna Teržan

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Kultura

    Jože Suhadolnik

    Jože Suhadolnik je v svoji karieri sodeloval z Mladino, s časopisom Dnevnik pa z nekdanjimi Razgledi, je soustanovitelj fotografske agencije Bobo, na začetku devetdesetih let je sodeloval s svetovnima agencijama Associated Press in European Photo Agency, leta 1996 je prejel nagrado zlata ptica za fotografijo, danes je fotograf pri časopisu Delo, kjer je bil do nedavnega urednik fotografije. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura

    Otvoritev razstave Metke Krašovec: Potovanja za svetlobo

    Sodobna slovenska umetnostnozgodovinska stroka Metko Krašovec postavlja v zgodovinski niz kot najpomembnejšo slovensko slikarko po Ivani Kobilci. Ločevanje na žensko in moško slikarstvo bi moralo biti že zdavnaj preseženo, pa je vendar uradna opredelitev še vedno taka. Že leta 1973 je kritika dobro sprejela njene rdeče slike, razstavljene v Mali galeriji v Ljubljani, za ta opus je prejela nagrado Prešernovega sklada. Več

  • Vesna Teržan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Umrl je Niko Kralj

    Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj, je bil osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja. Je utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Kraljeva rojstna letnica je 1920, rexova pa 1953 in ta stol še vedno ustreza osnovnim parametrom industrijskega oblikovanja, pa tudi bistvenim ergonomskim parametrom; je med redkimi slovenskimi izdelki, ki so dobili mesto v zbirki oddelka za oblikovanje v newyorškem muzeju MoMA, Niko Kralj pa med redkimi slovenskimi oblikovalci, ki so že pri 35 letih dosegli svetovno slavo. Več

  • Vesna Teržan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Niko Kralj

    Kraljevo življenje je bilo dramatično, predvsem zaradi usode njegove družine, saj je edini član »Grebinarjev«, ki je preživel drugo svetovno vojno. Rodil se je v Zavrhu pri Trojanah leta 1920, oče Frančišek Kralj je bil mizarski mojster, kasneje tudi trojanski župan in predsednik gasilskega društva v Trojanah. Umrl je zgodaj, zato je Niko prekinil šolanje na klasični gimnaziji in pri komaj 16 letih prevzel očetovo obrtno delavnico, da bi skrbel za brate in sestre. Ob delu je študiral in končal realno gimnazijo. Več

  • Vesna Teržan

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Kultura

    Bojan Hadžihalilović: "Kako preživeti to ero potrošništva in ostati junak našega časa"

    Izredno zavzet in angažiran predavatelj, kjerkoli na svetu na začetku predavanja opazi študente s priprtimi očmi in brezizraznim pogledom. Na koncu predavanja so ti študentje s široko odprtimi očmi in z nasmeškom na obrazu pripravljeni na akcijo. Več

  • Vesna Teržan

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Kultura

    Filip Pagowski, oblikovalec

    Med gosti in žiranti 5. bienala vidnih sporočil, ki je potekal v Ljubljani še novembra, je bil tudi Filip Pagowski. S predstavitvijo svojih del v Kinu Šiška je očaral del občinstva in dal mladi generaciji, ki je sestavljala večino publike, vzgojno sporočilo, da četudi si mednarodno prepoznaven in uspešen ustvarjalec, še ni treba, da se vedeš kot filmska zvezda. Očaral nas je s preprostostjo in navdušil z ilustracijami in predlogami oblikovalskih rešitev za pomembne azijske naročnike. Skromen, čeprav ima pri triinpetdesetih letih zavidanja vredno mednarodno kariero grafičnega oblikovalca in ilustratorja. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Družba

    Boj za javne prostore

    Arhitektura in urbanizem sta družbeno preveč pomembna, da bi ju prepustili le politiki in kapitalu ali pa zgolj obema strokama. Pri razpravi o prostoru mora imeti besedo tudi prebivalstvo, državljani/citoyens, zainteresirana javnost. Nedavno je izšla posebna tematska številka arhitekturne revije ab (arhitektov bilten) Participacija, ki obravnava udeležbo prebivalcev oziroma uporabnikov pri načrtovanju prostora. Dr. Ilka Čerpes je med pisci besedil v reviji ab, je profesorica na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer predava predmet Urbanistično načrtovanje, je avtorica številnih strokovnih člankov, soavtorica zbornika O urbanizmu (2007) in avtorica monografije Urbanistično načrtovanje (2008). Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Kultura

    Eduard Miler: "Na srečo me še nikoli ni pogoltnila kakšna politična stranka"

    Gledališki režiser, ki vedno najde svojo posebno pot do bistva vsakokratnega dramskega komada, režiser, ki nas z vsako gledališko postavitvijo in s svojo estetiko udari naravnost v sredino čela. Vedno družbeno angažiran, vedno iščoč aktualni trenutek, najsibo v shakespearjanski drami, ruskem simbolizmu, nemškem postmodernizmu ali antični grški drami. Načelen, neizprosen do sebe in svoje okolice, tako kot je bil tudi v zgodnji mladosti, ko se je tako rekoč sam prebijal skozi labirinte mladostnih dogodivščin. Več

  • Vesna Teržan

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Kultura

    Republika v odsevu

    Kaj in kako se je gradilo, oblikovalo, fotografiralo od leta 1991 do danes? Morda je 20 let dovolj za inventuro, a za resno oceno in vrednotenje je to vendarle premalo časa. Razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani je dobra priložnost za inventuro in tudi za to, kako smo, če sploh smo (v skladu z naslovom razstave), gradili skupno stvar - res publico. Šest kratkih filmov, naslovljenih Majhno in pametno - ekspresije sodobne slovenske arhitekture v filmu, ki so nastali na pobudo novega direktorja MAO Matevža Čelika, so kot sonda v slovensko arhitekturo po letu 1991. Sicer pa izbor arhitekturnih del temelji na nekaterih večkrat nagrajenih objektih, selektorji so upoštevali tudi odnos do kulturne dediščine in uvrstili v izbor nekaj njenih uspešnih prenov. Poskušali so zajeti vse segmente - od novih nakupovalnih centrov, stanovanjskih sosesk, šol, fakultet in športnih objektov, zasebnih hiš, hotelov do nizkoenergetskih stavb. V devetdesetih so mladi arhitekti iskali predvsem podobe, ki fascinirajo, in začeli tudi drugače pojmovati čas in prostor. Nekateri so sledili idejam Paula Virilioja in Jeana Baudrillarda in hkrati srkali pretok internetnih informacij, ki jim je nudil hipno mednarodno prepoznavnost, tudi zgolj z osnutki, ne le z arhitekturnimi realizacijami. Tako je preteklih dvajset let zaznamovanih z medijsko prodornostjo mlade generacije in ustaljeno dobro prakso srednje generacije arhitektov, oblikovalcev in fotografov. Več

  • Vesna Teržan

    26. 5. 2011  |  Mladina 21  |  Družba

    Pritzkerjev nagrajenec 2011

    /media/www/slike.old/mladina/pritzkeeduardo_soute_de_mora.jpg

    Med člani letošnje žirije za podelitev Pritzkerjeve nagrade je bilo nekaj zelo slavnih in pomembnih arhitektov: Avstralec Glenn Murcutt, Italijan Renzo Piano, Finec Juhani Pallasmaa, pa tudi Čilenec Alejandro Aravena, Kostaričan iz Houstona Carlos Jimenez, urednica pri založbi Phaidon Karen Stein in seveda, kot vsako leto, odgovorna direktorica nagrade Martha Thorne. Več

  • Vesna Teržan

    12. 5. 2011  |  Mladina 18

    Tone Stojko, fotograf

    Tone Stojko

    Kam, v katero rubriko bi kronisti uvrstili osebnost, človeka, ki misli fotografijo, ki diha fotografski posnetek, ki čuti kader, ki tipa svetlobo in vidi senco, ki skozi objektiv v trenutku najde kaj, kar drugi spregledamo, in ki je fotografijo vzel za svoj najpristnejši izraz. Težko je opredeliti takšno osebnost, še posebej, če vemo, da je Stojko tudi pisal pesmi, novele in romane, delal na RTV kot tehnik in... Več

  • Vesna Teržan

    24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Družba

    Milan Trenc

    /media/www/slike.old/mladina/profilmilan_trencvelika_luka_gusiimg_1088.jpg

    V skladu s tradicijo in v slogu duhovitih in modrih karikaturistov Trenc zase pravi, da je kot dvorni norček, ki se norčuje iz vsega, prepričan, da je prav smeh sredstvo, s katerim bomo morda spreobrnili svet, ga naredili boljšega in razumnejšega. V stripih je pogosto risal svojo, »alternativno« zgodovino sveta, recimo, kako bi bilo, če bi se druga svetovna vojna začela z državnim udarom nacistov v... Več

  • Vesna Teržan

    17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Družba

    Marko Jakše, slikar

    »O sliki se mi sanja, o sliki se mi blede... Vendar slika nikoli ne pride iz sanj; slika je p-res-neto in p-res-enetljivo resna reč. Od drugod. Nikoli čisto od tu in zato nikoli iz sanj.« Ta misel Marka Jakšeta lahko gledalca zmede še bolj kot slike same. Na prvi pogled se zdi, da slika svoje sanje, privide, izmišljen svet, usedline podob, ki jih lahko tako zaplete le naše nezavedno. Več

  • Vesna Teržan

    4. 3. 2011  |  Mladina 4  |  Družba

    Vilhar san

    Gorazd Vilhar na ljubljanski razstavi, poimenovani Božanski detajl (v Cankarjevem domu do 6. februarja)

    Sredi osemdesetih let se je odločil, da skupaj s Charlotte Anderson, ameriško kulturno antropologinjo, zapusti Slovenijo in gre raziskovat Japonsko. Tam je ostal 25 let in danes je cenjen fotograf, član JPPS*, ki Japoncem odkriva njihovo duhovno in materialno kulturno dediščino. Na začetku svojega bivanja na Japonskem je opazil na nekaterih mestih - ob vhodnih hišnih vratih, v trgovinah, pisarnah in tudi na... Več

  • Vesna Teržan

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Družba

    Edo Mihevc, arhitekt

    Metalka, 1962/72, Ljubljana

    V zraku je vseh petdeset let viselo vprašanje, ali je bil Edo Mihevc politično protežiran arhitekt in ali je bila njegova arhitektura le učinek delovanja družbenopolitičnih sil. Danes, s časovne razdalje, se je ideološka koprena predsodkov razblinila in jasen pogled na Mihevčev velikanski arhitekturni opus kaže, da je bil eden najboljših slovenskih modernistov (stavbe v Trstu in Ljubljani), pragmatični... Več

  • Vesna Teržan

    9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Družba

    Kristijan Muck

    Kristijan Muck v skici performativnega eseja - Jaz: sem : samo : slučajno : jaz. (Glej, 2.december, 2010)

    Po drugi svetovni vojni je v hiši na bregu Ljubljanice živela družina Otona in Aranke Muck s hčerko Marlenko in tremi sinovi - Petrom, Otonom in Kristijanom. Oče Oton, sicer agronom, je pred vojno pisal radijske igre, vselej pa se je rad šalil. Iz ene od njegovih zgodbic je nastala morda najpogosteje pripovedovana šala druge polovice 20. stoletja. Več

  • Vesna Teržan

    18. 11. 2010  |  Mladina 46

    Gledališka gverila

    Kristijan Muck kot KASPAR -  besedilo: Peter Handke, režija Iztok Tory, prevod in dramaturška razčlemba Lado Kralj, Glej, sezona 1970

    »Obsojen sem bil na resničnost!« je pred 40 leti priznal Handkejev naslovni junak Kaspar. Prav igra Kaspar takrat radikalnega avstrijskega dramatika Petra Handkeja je bila prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej; režiral jo je Iztok Tory, za prevod in dramaturško razčlembo je poskrbel Lado Kralj, Kasparja je igral Kristijan Muck. Več

  • Vesna Teržan

    4. 11. 2010  |  Mladina 44

    Preobrazba Borštnika

    Alja Predan z letošnjim dobitnikom Borštnikovega prstana Janezom Hočevarjem

    Letošnje Borštnikovo srečanje je spominjalo na dobre stare čase, ko je bila gledališka umetnost še visoko cenjena v slovenski družbi in je mariborski festival veljal za praznik slovenskega gledališča. Kot je zapisano na njegovi spletni strani: »Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč je tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik in novih spoznanj.« Izziv, kako doseči preobrat v organizaciji in tudi v samem vsakokratnem poteku Borštnikovega srečanja, je leta 2009 sprejela Alja Predan, dramaturginja, prevajalka in urednica. Predanova je prevedla vrsto gledaliških iger, v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila dramaturginja in urednica knjižne zbirke. V Maribor pa se je odpravila z delovnega mesta vodje gledališko-plesnega programa v Cankarjevem domu. Nekateri so jo svarili, naj se kot Ljubljančanka ne odpravlja v štajersko prestolnico, saj ji Mariborčani ne bodo dovolili, da ji uspe. Alja Predan se ni pustila prestrašiti in danes pravi, da je bila nadvse prijazno sprejeta, morda tudi zaradi tega, ker sama nikoli ni imela nobenih predsodkov in nikoli ni pristajala na »sovražni govor« med Štajerci in Ljubljančani. Mariborčane je očarala s svojo lucidnostjo, energijo in vztrajnostjo. Uspelo ji je celo nemogoče - dosegla je, da sta pri preobrazbi Borštnikovega srečanja v sodobni festival sodelovali mariborska občina in ministrstvo za kulturo. Več

  • Vesna Teržan

    23. 9. 2010  |  Mladina 38  |  Družba

    Vojteh Ravnikar 1943–2010

    /media/www/slike.old/mladina/mementovojteh_ravnikar_bkmg_6434.jpg

    Visok, slok, sivolas gospod s pokončno in ponosno držo, z mirno govorico telesa, a preudarnih in natančno izraženih misli, iskriv in duhovit sogovornik, erudit, kozmopolit, ki je dobro poznal domačo grudo in značaj svojih rojakov. Takšnega se ga bomo radi spominjali, pa tudi kot ostrega strokovnega analitika in družbenega kritika. »Arhitektura je od politike sicer odvisna, na srečo pa ni direktno odvisna od... Več

  • Vesna Teržan

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    MICHELANGELO MERISI DA CARAVAGGIO

    Caravaggio: David z Goljatovo glavo, 1610, olje na platnu, 125x101cm, hrani Galleria Borghese, Rim

    Brez Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) ne bi bilo Velazqueza in njegove vloge v zgodovini slikarstva, nato pa ne bi bilo Maneta, ki je pri Velazquezu našel vir svoje slikarske poteze, in tudi ne bi bilo Rembrandta in njegovih holandskih slikarskih kolegov, ki jim je bilo delo olajšano, saj jim je Caravaggio do natančnosti demonstriral oblikovanje svetlobe v slikarstvu - ostra nasprotja med... Več

  • Vesna Teržan

    10. 6. 2010  |  Mladina 23

    Zora Stančič

    /media/www/slike.old/mladina/profilzorastancic.20100609_6035b5.jpg

    »Stala sem pred razparanim platnom Lucia Fontane v londonski galeriji Tate Modern in začela jokati. Nenadoma sem dojela bistvo njegovih rezov v platno. Hecno je to naše dojemanje, gledaš, gledaš in ne vidiš. Potem pa pride trenutek, ko spregledaš, ko dojameš in sploh ne moreš verjeti, kako zelo si bil ves ta pretekli čas slep.« Tako je Zora Stančič opisala svoje »razodetje« in poskušala... Več

  • Vesna Teržan

    13. 5. 2010  |  Mladina 19

    Divji v srcu

    Sicoe, Kalan in Kobal ob Bratuši, ki poležava na svoji skulpturi Slovenski likovni kanape.

    Divji v srcu so skupaj prvič razstavljali pred 12 leti, ko so bili v najbolj noro zrelih moških letih (okoli 30) in so bili prepričani, da imajo dovolj energije, ustvarjalnosti in prodornosti za nadaljnjih tristo let. Vse je bilo pred njimi - umetniška pot v vzponu, osebno življenje se je zapolnjevalo in bogatilo z izkušnjami, ideje so bruhale in v žilah so čutili divji utrip življenja. Več

  • Vesna Teržan

    11. 2. 2010  |  Mladina 6

    Primož Ekart

    /media/www/slike.old/mladina/profilekartvelikab5.jpg

    Primož Ekart je eden tistih igralcev, ki se uspešno selijo in se vživijo v vsak gledališki žanr; odigral je več kot sto vlog v gledališču in na filmu. Morda je neke vrste teatrski nomad. Pravzaprav je igral skoraj v vseh slovenskih gledališčih - v Mestnem gledališču Ptuj, v Drami SNG Maribor pa v Pandur Theatru, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Gledališču Koper, v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drami Ljubljana, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Gledališču Ane Monro, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov, v Špasteatru, Teatru 55; igral je tudi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v Naši mali kliniki, v filmih - od vloge Josipa Vidmarja v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina, Pavlina v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje, v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Igorja v sobi 408 Martina Turka in tako naprej. Pravi, da je prilagodljiv do neke stopnje, a hkrati samosvoj. Kadar se ne spusti v gledališko avanturo z drugimi režiserji, sam izbere dramsko besedilo, ga zrežira in odigra v produkciji svoje hiše Imaginarni in koprodukciji tistih institucij, ki jih trenutni Ekartov projekt pač zanima. Odličen je v tako zahtevnih predstavah, kot je Achternbuscheva Ella ob sijajni Štefki Drolc, druga zahtevna in težka vloga je zgodba o transvestitu, ki je preživel nacizem tretjega rajha in totalitarizem nekdanje Vzhodne Nemčije - monodrama Poročena s seboj, ki jo je v Cankarjevem domu odigral že več kot 30-krat. Vztraja v samostojnem poklicu in prav zaradi te svobode (ki je morda tudi navidezna svoboda, pa vendar svoboda) in svojega nomadstva je pravi sogovornik, ko gre za vprašanje, v kakšni kondiciji je slovensko gledališče. Več

  • Vesna Teržan

    7. 1. 2010  |  Mladina 1  |  Družba

    Časovnica Iskre

    1946 uradno ustanovijo Iskro - Tovarno za elektrotehniko in finomehaniko Kranj 1948 začnejo redno proizvodnjo enofaznega števca 1949 proizvodnja telefonskega aparata ATA1 1954 prvi montažni tekoči trak 1958 izdelajo milijonti električni števec 1961 Iskra se združi z industrijo za elektrozveze, tovarno telekomunikacij in tovarno električnih aparatov 1962 ustanovijo... Več

  • Vesna Teržan

    10. 12. 2009  |  Mladina 49  |  Družba

    Zoran Mušič

    /media/www/slike.old/mladina/music_fotojocoznidarsic009.jpg

    Moderna galerija v Ljubljani je po dveh letih spet odprla svoja vrata. Njena svežina veje iz dejstva, da sta arhitekta prenove Bevk in Perović ustrezno pojmovala volumen modernistične stavbe. In kot se za osrednjo institucijo moderne umetnosti spodobi, so za prvo razstavo v prenovljenih prostorih izbrali pregledno razstavo Zorana Mušiča, enega najpomembnejših slovenskih modernistov, ki pa je imel z domovino burno... Več

  • Vesna Teržan

    3. 9. 2009  |  Mladina 35  |  Kultura

    MATRICA SE ŠIRI

    Jeon Joonho: Kip bratov

    Na svetu je približno 3000 bienalnih prireditev, na spletu se zlista 2720 zadetkov, seveda je med njimi tudi ljubljanski bienale, ki sodi med starejše bienalne prireditve. O smislu in namenu bienalnih prireditev se bo na letošnjem bienalu spraševala tajvanska raziskovalka umetnosti Chin-Tao Wu. Na predavanju Bienali brez meja bo govorila o fenomenu bienalov, katerih namen in cilj naj bi bila globalni pretok... Več

  • Vesna Teržan

    30. 7. 2009  |  Mladina 30

    Tehnični genij in športni zanesenjak

    Stanko Bloudek na prireditvi Teden smučarskih poletov v Planici,  leta 1947. (vir Muzej novejše zgodovine Slovenije)

    Za Stanka Bloudka velja tisti ljudski rek - »Pa ni, da ni!« Vsega se je lotil, vse ga je zanimalo, in česar se je lotil, to je hotel narediti boljše, uporabnejše in učinkovitejše. Najbolj ga poznamo kot snovalca in graditelja športnih objektov in naprav, manj kot izumitelja in konstruktorja letal. V našem kolektivnem spominu in na vrednostni lestvici pa nima tistega mesta, ki bi mu glede na vse... Več

  • Vesna Teržan

    21. 5. 2009  |  Mladina 20

    Mirko Ilić

    Mirko Ilić v New Yorku  (fotografija Mandić)

    Živi in dela v New Yorku, postal je prebivalec svetovne metropole, mešanice Amerike in Evrope, kjer ne poznajo pojma tujec ali gastarbajter. V talilnem loncu svetovnih kultur njegov izvor, to, da izhaja iz nekdaj multinacionalne Jugoslavije, ni ne prednost ne pomanjkljivost, ampak zgolj dejstvo, umaknjeno nekam tja med opombe. Tisto, kar šteje, so njegov iskrivi in ostri um, trma in šarm ter seveda talent. Več

  • Vesna Teržan

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Institucija KG

    /media/www/slike.old/mladina/kostja_gatnik_9377_b5.jpg

    Zgodba institucije KG se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je Kostja Gatnik pojavil med prvimi osvajalci avtonomnega mentalnega ozemlja slovenske urbane kulture. Leta 1977 je pri Škucu izpod Gatnikovih prstov in kot plod njegovih malih sivih celic izšel prvi slovenski zbornik stripov Magna Purga. Zbornik je postal »uspešnica stoletja«! Sicer pa je bil načrt, da bi v Magni Purgi zbrali... Več