Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    27. 9. 2013  |  Mladina 39  |  Družba

    Restavrator keramičnih posod

    Njegov poklic je nekaj zelo posebnega, s svojim delom, z rekonstrukcijami starih posod, nas seznanja s tem, kako so v davnini kuhali, kako shranjevali živež in kakšno vrednost je posodje imelo v družbi. Njegovo delo priča o bivalnih navadah naših prednikov. Nekateri arheologi pravijo, da je Stanko Gojkovič ta hip edini, ki je v 40 letih delovne dobe pridobil takšno rutino in znanje, da je kos še tako težki nalogi rekonstrukcije arheoloških najdb iz keramike. Več

  • Vesna Teržan

    27. 9. 2013  |  Mladina 39  |  Kultura

    Med oddajnikom in sprejemnikom

    Pri stojnici smo dobili slušalke, mobilni telefon in natančne napotke, kako moramo hoditi; nič v družbi prijateljev, ampak vsak sam in tudi v nekajmetrski medsebojni razdalji, da si ne bomo kradli satelitskega signala, ki se z aplikacijo nemškega umetnika Uda Nolla za pametne telefone android aktivira na točno določenih točkah po najožjem središču slovenske prestolnice. In še zemljevid so nam stisnili v roko, da se ne bi preveč oddaljili s poti in zaslišali opozorila: »Zašli ste na območje zunaj dometa zvočnega zemljevida. Preverite svojo lokacijo in se vrnite na območje zvočnega zemljevida!« Več

  • Vesna Teržan

    13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Kultura

    Nemara je bil kriv rumeni fotoaparat

    Pravzaprav se je vse začelo z rumenim fotoaparatom. Za deseti rojstni dan ji je oče podaril čudovito darilo, rumeni fotoaparat, drago igračko za desetletno deklico, drago njej in drago zaradi filmov, ki niso bili prav poceni. A s tem darilom ji je oče Tomaž Kralj, režiser, pesnik in prevajalec, poskušal približati svoj poklic, svet ustvarjalnosti in umetnosti. In tako je že kot osnovnošolka s fotoaparatom beležila stvari okoli sebe, hiše, drevesa, oblake in, ne da bi slutila, je na celulojd posnela podobe in z njimi spomine, ki jih je odnesla s seboj v Anglijo, kamor se je preselila njena mama in ona z njo. Več

  • Vesna Teržan

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Kultura

    Poklon tradiciji in apoteoza sedanjosti

    Začetki ljubljanskega grafičnega bienala so danes zaviti v mitsko kopreno, kot da je šlo za čudež. Saj, le kako je socialistični državi slabih deset let po drugi svetovni vojni uspelo organizirati, sfinancirati in vsebinsko iskrivo opredeliti eno prvih mednarodnih bienalnih prireditev? Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    9. 8. 2013  |  Mladina 32  |  Kultura

    Zabavaj me, manipuliraj z mano!

    »Če je vsaka slika virus, potem je televizija epidemija.« Ta misel iz videa hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa bi lahko bila tudi moto razstave Zabavaj me, ki je poleti na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Televizijska slika torej kot virus, ki se zajeda v naše možgane in sprevrača naš pogled na svet, in hkrati kot zabava, ki nas omami, od nje postanemo odvisni in jo želimo konzumirati znova in znova, iz dneva v dan. Martinis pravi, da je televizija tudi droga, ki diktira vzorce našega pogleda na realnost. In tako postanemo gledalci potrošno blago, ki ga televizija dostavlja oglaševalcem, skratka potrošniki, ki jih televizija instrumentalizira v svoje namene in namene svojih lastnikov – oglaševalcev. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    26. 7. 2013  |  Mladina 30  |  Družba

    Forma viva spet živa

    V okolici starega kostanjeviškega samostana pojejo žage, dva kiparja in ena kiparka, skupaj s pomočniki, oblikujeta nove skulpture za zbirko Forme vive. Lilija Pobornikova, kiparka iz Bolgarije, odloži motorno žago in z mirnim glasom pripoveduje: »Naredila bom tri cvetove različnih velikosti, največji bo visok okoli dva metra.« Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Jože Suhadolnik

    19. 7. 2013  |  Mladina 29  |  Družba

    Niko Kralj

    »Prihodnost je v tistem, kar šele nastaja, in ne v artiklu, ki se trenutno dobro prodaja,« je iskriva misel arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, vizionarja in hkrati človeka iz prakse. Kralj je že v šestdesetih letih 20. stoletja razumel osnovna načela trajnosti in ekonomičnosti, ki so bila izhodišče njegovega dela, njegov oblikovalski pristop pa je bil usmerjen v reševanje tehnoloških problemov. S svojim razmišljanjem in delom je bil kar nekajkrat pred svojim časom, tudi v svetovnem merilu. Žal nas je v tem tednu ta nekoč tako lucidni, temperamenti in šarmantni gospod zapustil v svojem 93. letu. Bil je eden redkih mednarodno priznanih slovenskih industrijskih oblikovalcev. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Tone Stojko

    12. 7. 2013  |  Mladina 28  |  Družba

    In memoriam: Zdravko Papič

    Zdravko Papič, grafični oblikovalec, ilustrator, avtor animiranih filmov in od leta 1991 profesor na oddelku za vizualne komunikacije na ljubljanski ALUO, je z naslovnicami Mladine (na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta) postal znan tudi širši mednarodni javnosti, saj je bil z lucidno ilustracijo ostrih misli glavni komentator takratne politične stvarnosti, čeprav je bil njegov jezik likovni. Slika ima vedno moč le, če je dobro koncipirana in likovno ustrezno izpeljana. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2013  |  Družba  Za naročnike

    John Thackara

    Thackara fotografira, zbira podatke, se pogovarja s krajevnim prebivalstvom in nato sestavi predavanje. Te njegove zgodbe govorijo o drobnih korakih posameznikov ali skupin, ki s svojimi malimi dejanji počasi spreminjajo življenje okoli sebe. Njegova predavanja so v skladu s svetovno usmeritvijo, govorijo o prožnem subjektu, ki beži iz objema korporativnega kapitalizma, posebej se ukvarja s posameznimi skupnostmi, ki znotraj velikega sistema oblikujejo svoj mikrosvet. Predvsem ga zanimajo urbano vrtnarjenje ter zakonitosti sobivanja v bioregiji. Thackara, Anglež, ki živi v Franciji, je nekakšen kurir, saj zamisli in ugotovitve, ki jih je nabral recimo v Indiji, 'presnovi' in jih v živo, na predavanju, predstavi v Stockholmu ali pa v Južni Ameriki, v New Yorku ali v Ljubljani (konec maja v sklopu pobude ALUO Design Talks). Že od leta 2000 na spletni strani Doors of Perception (Vrata zaznave) objavlja svoje ugotovitve, poroča o dogodkih, predstavlja konkretne primere, zamisli, hkrati pa tudi piše knjige in prireja tematske konference. Njegova knjiga The Bubble, Designing in a Complex World (Mehurček ali oblikovanje v zapletenem svetu) govori o služnostnem oblikovanju, tistem, ki pomaga ljudem reševati vsakodnevne naloge in prebresti vsakodnevne težave. V knjigi več govori o ljudeh kot o stvareh. Thackara, študent filozofije, ki je bil v letih 1993–99 tudi direktor nizozemskega oblikovalskega inštituta, je navdušen nad podatkom, da v Ljubljani obstaja Delavsko-punkerska univerza. To se mu zdi sijajno. Združevanje dela z vsakdanjim življenjem kot podlaga za nastajanje novih produkcijskih, ekonomskih in etičnih principov pa ga poleg drugih premis druži z izhodišči letošnjega ljubljanskega trienala U3. Skratka, Thackara je človek, ki povsod, kamor potuje, najde skupne točke s krajevnim prebivalstvom. Več

  • Vesna Teržan

    28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Kultura

    U3 skozi čas

    V Moderni galeriji so se na začetku devetdesetih let za trienale sodobne umetnosti odločili tudi zato, da bi skozi pregled aktualne umetniške produkcije teoretsko opredelili pojem sodobne umetnosti. Minilo je že dobrih devetnajst let od prvega trienala Interregnum, ki ga je leta 1994, v času postmodernega pluralizma in estetskega interregnuma, kuriral dr. Tomaž Brejc. Na razstavo je uvrstil predstavnike slovenskega visokega modernizma in takrat ugotavljal odsotnost dominantne estetske norme in potrdil prisotnost avtopoetik. Prevladovali sta slika in skulptura, pridružila sta se jima video in inštalacija. Več

  • Vesna Teržan

    28. 6. 2013  |  Mladina 26  |  Kultura

    Kreativno sobivanje

    Skupaj smo močnejši, je stara modrost, ki jo mlada generacija dobro razume. Mladi ustanavljajo kreativne zadruge, prostore za coworking, v katerih si delovno okolje ustvarjajo zlasti kreativci in kjer se potem pri posameznih projektih povezujejo v priložnostne skupine, mladi se med seboj povezujejo tudi v iniciativah, kot so na primer CoFestival s svojim projektom Umetnost SoBivanja, pa mednarodna neformalna skupina The Resilients, pa skupno urbano vrtnarjenje … Več

  • Vesna Teržan

    21. 6. 2013  |  Mladina 25  |  Kultura

    Izgubljene iluzije

    »Vstaje, okupacije, revolucije, nemiri in skrajne ideologije vedno zahtevajo žrtve,« ugotavlja Azad Karim, kurdski umetnik, ki že leta živi v Sloveniji. In dodaja, da so poleg civilnega prebivalstva žrtve takih dogodkov tudi umetnine, ki pričajo o preteklosti in so dediščina človeštva. Več

  • Vesna Teržan

    14. 6. 2013  |  Mladina 24  |  Kultura

    Duhovito, trpko ... skoraj resnično

    Misterij buffo je tedaj petindvajsetletni Vladimir Majakovski napisal kot scenosled za praznovanje prve obletnice oktobrske revolucije (1918). Združil je dve karseda različni prvini in ju spojil v skokovito avantgardistično predstavo – na eni strani srednjeveški misterij in na drugi opero buffo, rojeno v Neaplju 18. stoletja. Misterij je krščansko alegoričen, opera buffo je karnevalska in že po svoji prvinski nameri biča in smeši človeško nrav. Več

  • Vesna Teržan

    31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Kultura

    Konkretno in abstraktno

    Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) že dobra tri leta v sodelovanju s Cankarjevim domom vsak mesec predstavi enega izmed svojih članov in Nataša Šušteršič Plotajs je že 21. po vrsti. Več

  • Vesna Teržan

    17. 5. 2013  |  Mladina 20  |  Kultura

    Tam nekje daleč od nas ...

    »S projektom želim pokazati na izginjajoče družbene vrednote v tako imenovanem tretjem svetu, ki tonejo pod pritiski globalizacije in navidezne modernizacije,« opozarja Matjaž Krivic, ki bo na večer praznovanja mednarodnega muzejskega dne pod pokroviteljstvom Slovenskega etnografskega muzeja pred njim in v bližnji Kavarni SEM razgrnil nabor svojih fotografij s potovanj po Indiji, Nepalu, Tibetu, Kitajski, Mongoliji, Pakistanu, Iranu, Jemnu, Etiopiji, Namibiji, Burkini Faso, Senegalu, Mavretaniji, Maliju, Alžiriji in Maroku. Več

  • Vesna Teržan

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Družba

    Skodlarstvo, stara ljudska obrt

    Ostre zime in obilne padavine so še vedno pogost pojav v alpskem svetu, čeprav so še do nedavnega razglašali, da se nam bližajo korenite vremenske spremembe in vsesplošna otoplitev planeta. Ker podnebne razmere v Alpah niso ravno mile, zaradi velikih temperaturnih razlik med zimo in poletjem, ker pozimi pade obilo snega, poleti pa pogosto pada toča, se je že v ’pamtiveku’ izkazalo, da je lesena kritina za ta območja najustreznejša. »Prednost lesenih streh je toplotna izolacija poleti in pozimi. S pokrivanjem streh na naš, gorenjski način pa je streha tudi zelo močna. Več

  • Vesna Teržan

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Kultura

    Samo za njegove oči

    Zasebne zbirke (»kabineti kuriozitet«) so bile že od nekdaj vir in jedro muzejskih in galerijskih zbirk. Zbirka družine Medici je bila osnova za zbirko Galerije Uffizi v Firencah, začetki Britanskega muzeja v Londonu izvirajo iz zbirke sira Hansa Sloana. Med zelo posebne štejemo zbirko Calousta Gulbenkiana, armenskega magnata, ki je v svojem pariškem stanovanju živel med dragocenimi eksponati, vse dokler se ni leta 1942 pred nacizmom umaknil v lizbonski hotel in zbirko, ki je obsegala okoli 7000 eksponatov, podaril mestu Lizbona. Danes njegova raznovrstna in nadvse dragocena zbirka domuje v modernistični stavbi, nosi njegovo ime in zanjo skrbi Fundacija Gulbenkian. Več

  • Vesna Teržan

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Kultura

    Davek vojni in kapitalu

    Na fotografijah vidimo sledi, ki jih je na ozemlju nekdanje Jugoslavije pustila vojna – razrvala je duše, razdejala prostore, razrušila mesta in uničila naravo. A po vojni, v času navideznega miru, imenovanega tranzicija, je v ta mesta, doline in kotline prišel še perfidni turbokapitalizem. Najprej je uničil gmotne temelje, temu je sledilo še duševno pohabljenje, nato pa je potihoma, ob pomoči domačih politikov, državljane razlastil blaginje nekdanje družbene lastnine, jim vzel socialno državo in jih za povrhu še oropal za drobne prihranke in lastna življenja. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    8. 3. 2013  |  Mladina 10  |  Kultura

    Se spominjaš Sarajeva

    Sjećaš li se Sarajeva? Se spominjaš Sarajeva? Nostalgični vzklik in hkrati spomin na eno nekoč najlepših mest na Balkanu, ki so ga v devetdesetih letih obkolili, razrušili, pobili na tisoče njegovih meščanov; pa tudi opomin, kaj vse se je dogajalo med 1425 dni trajajočim sovražnim obleganjem Sarajeva, najdaljšim obleganjem kakšnega evropskega mesta sploh. Več

  • Vesna Teržan

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Kultura

    Skoraj sto let likovne umetnosti

    Razstava Skoraj pomlad, podnaslovljena 100 let slovenske umetnosti, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor, naj bi bila eden največjih projektov te galerije v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), ki ga je Maribor gostil lani. Se je namen uresničil? Več

  • Vesna Teržan

    25. 1. 2013  |  Mladina 4  |  Kultura

    Twitterski boém

    »Ne delam razlik med svojim umetniškim ustvarjanjem in družbenopolitičnim aktivizmom. Saj nikoli ne vem, kakšna bo moja naslednja poteza, ali bom v prihodnjih nekaj urah deloval kot umetnik ali kot družbeni aktivist,« zatrjuje Ai Weiwei, poleg pisatelja Liu Xiaoboja, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za mir, na Zahodu najbolj znan kitajski umetnik, konceptualist, fotograf, arhitekt, kipar, kurator in pisec kulturnopolitičnih člankov, ki jih objavlja v različnih zahodnih časnikih, od Guardiana in Frankfurter Allgemeine Zeitunga do New York Timesa. Več

  • Vesna Teržan

    18. 1. 2013  |  Mladina 3  |  Kultura

    Dežela trohni, princ omahuje

    Hamleta grize dvom, je neodločen, pasiven, nenehno odlaga izpolnitev naloge, ki mu jo nalaga usoda, da bi maščeval smrt očeta in razkrinkal, kako zelo je dežela Danska iztirila iz orbite družbenih vrednot in kako država gnije pri živem telesu. »Nekaj gnilega je v deželi Danski,« je pogosto uporabljen Hamletov citat za označitev skorumpirane, propadajoče družbe. Drugi citat iz te antologijske tragedije svetovne dramatike, »Biti ali ne biti, je vprašanje«, je prav tako »ponarodel« kot ironično premlevanje lastne eksistence. Več

  • Vesna Teržan

    4. 1. 2013  |  Mladina 1  |  Družba

    Kaos in volja do moči

    Grande valse brillante iz leta 1833/34, ki ga je Frédéric Chopin zložil na predvečer evropskih meščanskih revolucij, se lepo prilega drami Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Aktualni poudarek ji daje uprizarjanje te velike želje oblastnikov po nadzoru nad ljudmi, te arogance, ko za lastni drobni užitek poteptajo človekovo dostojanstvo. Ta se v dveurni predstavi, ki se je po dolgem času vrnila na slovenske odre, razigra do grotesknih razsežnosti človeške nravi. Nazorno, z veliko humorja pokaže, da so nekateri ljudje v želji po oblasti (in v želji, da bi na oblasti tudi ostali) pripravljeni uporabiti katerakoli sredstva. Več

  • Vesna Teržan

    30. 11. 2012  |  Mladina 48  |  Kultura

    Prefinjen detektor družbenih razmer

    »Ustvarjam fiktivne podobe. V bistvu rišem laž, ki je zares laž, a hkrati ta laž pripoveduje mojo resnično zgodbo.« Tako kontradiktorno, samokritično in odkrito slikar Gani Llalloshi govori o svojem zadnjem ciklu – velikih platnih, pravzaprav preprogah, na katerih je stkal idilične pokrajine, ki jih je navdihnil film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe. Več

  • Vesna Teržan

    23. 11. 2012  |  Mladina 47  |  Kultura

    Gospodinjski blues

    »Naslednje jutro pokliče v službo, da odpoved. Umije si zobe. Bruha v kuhinjski umivalnik. Se odvleče v park, sede na mokro klop, moli. Zarije pest v trebuh. Dvakrat boksne. Z ujeto molitvijo med stisnjenimi zobmi udarja kot zmešana. Hoče umreti, zaboga!« Tako se konča Totalka, pripoved o kuharski pomočnici, ki ji umre hči zaradi tumorja v možganih, in zgodba le ene izmed žensk, ki jim je Patricija Peršolja posvetila pesem. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    9. 11. 2012  |  Mladina 45  |  Družba

    Miha Krištof, umetnostni kovač

    Kovaštvo ima pri nas večstoletno tradicijo. V prvi polovici 20. stoletja je bila kovačija v Kropi na Gorenjskem še dejavna. Pokonci jo je držal kovač in mojster umetnostnega kovaštva Joža Bertoncelj. Danes je v Kropi kovaški muzej, do nedavna so organizirali tudi poletne kovaške delavnice, a pravih mojstrov ni več prav veliko, zato kovaštvo izumira. Uradni dokumenti in etnološka stroka govorijo o tem, da imamo danes v Sloveniji le še enega takšnega mojstra in ta živi v Vinarjah pri Mariboru. To je Miha Krištof. Več

  • Vesna Teržan

    2. 11. 2012  |  Mladina 44  |  Kultura

    Rebecca Horn

    Pisalo se je leto 1972, ko je v poletnih mesecih v Kasslu potekala peta Documenta, ki je postala kontroverzni umetniški stodnevni dogodek. Kurator, legendarni Harald Szeemann, je spremenil koncept in med sodobne umetnosti prvič uvrstil tudi performans in hepening. Povabljenih je bilo 218 umetnikov, med njimi Joseph Več

  • Vesna Teržan

    2. 11. 2012  |  Mladina 44  |  Kultura

    Odsevi Jutrovega

    V prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) je na ogled umetnost Jutrovega. To staro poimenovanje za Bližnji vzhod je ostalina nekdanjih romantičnih predstav o tem delu sveta, ki pa jih želi razstava Sistemi in ornamenti preseči, saj že na prvi pogled zanika na Zahodu razširjene stereotipe o islamski kulturi. Več

  • Vesna Teržan

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Kultura

    Ostrenje ustvarjalnosti

    Produkcija slovenskih gledališč je bila v preteklem letu, tistem, ki se šteje po »Borštnikovem štetju« – od oktobra do oktobra –, dobra, prinesla pa je tudi nekaj presežkov. Predstave potrjujejo, da je slovensko gledališče spet v dobri kondiciji, da je sodobno, da je iz tradicionalnega meščanskega teatra potegnilo najboljše, da ni pozabilo avantgardističnih in modernističnih impulzov iz šestdesetih in sedemdesetih let, da išče svoj ustvarjalni presežek v eksperimentu in ga marsikdaj tudi najde. Ta gledališka kondicija daje slutiti, da bo letošnji, že 47. festival Borštnikovo srečanje zanimiv in vznemirljiv ter da bo valoval v skladu s svojim geslom »Ostrimo ustvarjalnost«. Več

  • Vesna Teržan

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Zlati beneški lev za življenjsko delo

    Živi na skrajnem zahodnem robu Evrope, kjer ob obale Pirenejskega polotoka buta Atlantik. Vztrajno sledi svojim idejam, ne uklanja se svetovnim trendom, čvrsto stoji na svoji poti, ustvarja strogo arhitekturo in videti je, kot da bi črpal modrost iz zemeljskih plasti, ki hranijo ostanke starih civilizacij. Ne zmeni se za svetovno mašinerijo, ki proizvaja zvezde, toda svetovni slavi se preprosto ni mogel izogniti. Zaradi svojega dela ne. Prejel je že skoraj vsa priznanja, ki jih arhitekt lahko dobi – leta 1988 je dobil evropsko nagrado Miesa van der Roheja pa zlato medaljo Fundacije Alvarja Aalta, leta 1992 Pritzkerjevo nagrado, leta 2009 zlato medaljo RIBA in 2011 zlato medaljo IUA. Več