Dr. Roman Jerala: "Raziskovalne skupine se gradijo dolga leta, uničijo pa se lahko v hipu s posledicami, ki lahko trajajo desetletja."

Znanstveniki smo precej bolj introvertirani kot kulturniki, zato znanost ne kotira tako visoko v medijih in politiki kot recimo šport. Ob priključitvi znanosti v isti resor s športom, kulturo in vrtci ter ločitvijo od tehnologije v javnosti ni bilo opaznih ugovorov s strani znanosti. Ob napovedanih radikalnih rezih pa se je bilo treba oglasiti, sicer bomo sokrivi za morebiten kolaps znanosti. Scenariji, ki so krožili, so segali od grozljivih do katastrofalnih, zato sem skupaj s kolegi sestavil poziv na spletni strani www.znanost.biz, za katerega menim, da bi ga lahko podprl vsak znanstvenik oziroma podpornik znanosti.

Daniel Miller: »Želel sem le sodelovati s kar najboljšimi ustvarjalci.«

Verjetno bi bila podoba precejšnega dela popularne glasbe danes drugačna, če Daniel Miller konec sedemdesetih let v bendih, ki so glasbo začeli ustvarjati z novimi elektronskimi tehnologijami, ne bi videl njihovega širokega potenciala. Kot založnik in producent je imel pomembno vlogo pri vzponu skupine Depeche Mode, Nicka Cava in njegovih zasedb, skupin Einstürzende Neubauten in Erasure, Diamande Galas, Laibacha, Mobyja, Goldfrappa, Richieja Hawtina in še kopice ustvarjalcev, ki še danes premikajo meje popa, eksperimentalne in plesne glasbe. Millerjeva založba Mute je v dobrih tridesetih letih zrasla v eno največjih in najvplivnejših neodvisnih založb, njeno vizionarstvo pa smo kmalu začutili tudi v Sloveniji. V Ljubljano so Millerja tokrat povabili organizatorji Slovenskega tedna glasbe in ob tej priložnosti je nastal tudi ta pogovor.

Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

Dr. Dragica Wedam Lukić: »Glasovala bi za prepoved referenduma o družinskem zakoniku«

Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v času, ko je to še navduševalo z vsebinskimi odločbami v prid človekovih pravic, varstva manjšin in deprivilegiranih. Do nedavnega, ko se je upokojila, je predavala izvršilno, arbitražno in civilno procesno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. In je članica spoštovane Beneške komisije, čeprav vlada pravi, da ni. To mnenje vlade jo spravlja v začudenje, ker ni podprto ne z zakonom in ne z dolgoletno prakso Beneške komisije.

Dr. Bogomir Kovač: »Takšna vladna politika bo recesijo še poglobila«

Varčevalni ukrepi so del zelo enostranske fiskalne konsolidacije, ki jih v okviru priprave na proračun pripravlja nova vlada. Gre za izrazito enostransko vodenje ekonomske politike, ki je zmes radikalnega razumevanja evropskih fiskalnih usmeritev in popolnega zasuka k ekonomiki ponudbe. Oboje tlakuje pot k ekonomski recesiji in zniževanju ravni socialne države. Razlog je preprost. Krčenje javnih izdatkov je že doslej povzročilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji in da načrtuje negativno gospodarsko rast. Takšna vladna politika bo v letošnjem letu recesijo poglobila, meje socialne države pa postavila še nižje. Vlada pa ni doslej še v nobenem primeru pokazala, kako namerava oživiti gospodarsko rast.

Mag. Alenka Pirjevec: "Sporno je, da naj bi dovoljenja za pogodbe po novem dajala vlada. Če pa bodo zahtevali imena, gre za popoln nadzor."

Predsednica združenja dramskih umetnikov Slovenije

Gozd pri frizerju

Gozd na Grajskem griču nima posebne biološke ali proizvodne vrednosti, ima pa izrazito socialno in varovalno funkcijo. Gre za samorasel parkovni gozd, kamor se ljudje hodijo sprehajat in sproščat, od koder se razgledujejo po mestu. To ni naravni gozd, v katerem ne posegamo v naravne procese, kjer lahko drevo strohni in brez posledic pade. Tukaj lahko drevesa poškodujejo ljudi ali okoliške stavbe, in to moramo preprečiti. Zavod za gozdove Slovenije ima zato načrte za nego takšnih gozdov, v katerih določa, kako in kdaj jih je treba počistiti. Bolna in poškodovana stara drevesa so nevarna, še posebej na strmih pobočjih. Če jih ne bi odstranili, bi lahko padla na zdrava drevesa ter s koreninami vred s sabo odnesla še zemljo in bi lahko nastal pravi plaz.

Dr. Tine Stanovnik: "Vse dozdajšnje poteze Janševe vlade kažejo na željo po ’vojaški’ podreditvi države."

Dr. Tine Stanovnik je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot raziskovalec družbene neenakosti in sistemov socialne varnosti proučuje socialni položaj v Sloveniji in kritično ocenjuje prve ekonomske poteze nove vlade, zlasti zamisel, da je do uravnoteženega proračuna mogoče priti z zniževanjem davkov. Takšen pristop je zastarel in naiven, trdi Stanovnik.

Dr. Darja Zaviršek: »Zavrnitev zakonika bi pomenila sodobni apartheid.«

Sociologinja prof. dr. Darja Zaviršek je predstojnica katedre za preučevanje družbene pravičnosti in vključevanja na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, kot profesorica in raziskovalka pa je dejavna tudi na tujih univerzah. Med področja, ki jih proučuje, sodijo tudi družinski in sorodstveni odnosi. Zadnja leta sta skupaj z Ano Marijo Sobočan proučevali slovenske istospolne družine in njihovo sprejetost v šolah. Svoje izsledke, ki pričajo o tem, da je homofobije v naši družbi še vedno precej, sta nedavno objavili v knjigi Mavrične družine grejo v šolo.

Matjaž Hanžek: "Predsednik vlade je pred nastopom funkcije obljubil predčasne volitve. Upam, da bo držal besedo."

Novi/stari predsednik Stranke za trajnostni razvoj TRS

Pepe Escobar: Potepuški dopisnik

Pepe Escobar (letnik 1954) se je rodil v Braziliji in je znan kot »potepuški dopisnik« (roving correspondent) neodvisnega spletnega portala Asia Times (atimes.com), piše pa tudi politične analize za Real News s sedežem v Washingtonu in Torontu ter za katarsko Al Džaziro. Od sredine osemdesetih let je bil dopisnik iz Londona, Pariza, Milana, Los Angelesa, Singapurja in Bangkoka. Po 11. septembru se je posvetil predvsem Afganistanu, Pakistanu, osrednji Aziji, Kitajski, Iraku, Iranu in širšemu območju Bližnjega vzhoda. Je avtor in soavtor petih knjig, ki govorijo o vojnah in geopolitiki. Sodeluje tudi z Evropsko geopolitično akademijo s sedežem v Parizu. Kadar ni na poti, živi v Sao Paulu, Bangkoku ali Parizu. Z njim smo se pogovarjali v kavarni hotela Mandarin Oriental v Bangkoku.

Dragan Petrovec: "Če se takoj ne odzovemo nasovražni govor, sčasoma postane legitimen del splošnega besednjaka in čez noč preide v domnevno legitimna dejanja, za katerimi ostaja samo kri."

»Za državo mora biti življenje vedno vrednota; če ne spoštuje tudi delinkventovega življenja, v resnici ne spoštuje nikogar. Ker se ne strinjam s tezo o rojenem zločincu, to pomeni, da smo na vsak način nekako soodgovorni, vsaj za droben prispevek. Morda tudi z zatiskanjem oči, morda s tem, da ne pomagamo takrat, ko bi bilo treba, navsezadnje s tem, da ustvarjamo državo zelo bogatih in zelo revnih,« je napisal leta 2006. Naš tokratni sogovornik je nekdo, ki z vsem srcem verjame v celostno terapijo – za razliko od prevladujoče penološke paradigme, ki prestopnika pač vrže v luknjo in upa, da ga bo to zlomilo na način, da za družbo ne bo več problematičen. Kot velikega vernika v sistemski (torej ne osebni, dispozicijski) model zla, ki se tudi v najhujših zločincih trudi iskati dobro, Petrovca velik del kolegov označuje za nepoboljšljivega romantika, ki je izgubil stik z realnostjo. A se zaradi tega ne sekira preveč, saj ga redno listanje strokovnih revij vsakič znova opomni, kje se ta stroka trenutno nahaja. V svoji pisarni ima tako tik nad monitorjem fotokopirano še posebej ostroumno misel, ki jo je zasledil v neki elitni strokovni publikaciji: »Želja po prekinitvi odnosa pride nujno šele po tem, ko je bil odnos vzpostavljen.«

Jana Kerčmar Džuban: »Je gej in je človek«

Vsi vemo, da je tradicionalna družina družina z mamo, očetom in otrokom oziroma otroki. To moramo nedvomno spoštovati kot temelj naše družbe. Vendar pa osebno mislim, da si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da v današnji družbi že imamo družine, ki niso tradicionalne. Če smo iskreni, ne le istospolna, popolnoma tradicionalna ni niti družina, kjer so starši ločeni ali kjer je eden od staršev samohranilec. Tradicionalna družina je pomembna in potrebna. Ne smemo pa pozabiti na drugačne družine, ki so že med nami. Ne moremo tem družinam in otrokom v teh družinah kar odreči nekaterih pravic, ki bi jim življenje olajšale, ga naredile bolj enakovrednega otrokom v tradicionalnih družinah.

Roni Pikec: "Državno subvencioniranje trenerjev omogoča, da se otroci ceneje ukvarjajo s športom."

Trener plavalnega kluba Kranj in selektor plavalne reprezentance Roni Pikec o odločitvi vlade, da ne bo podaljšala pogodbe za sofinanciranje panožnih športnih šol

Dr. Martin Balluch: "Med ljudmi po svetu, ne samo v Evropi, se nabira jeza, ker je življenje vse težje. Lahko se zgodi marsikaj."

Martin Balluch (1964) je danes vodilno ime avstrijskega aktivizma. Doktor matematike in filozofije, ki se je izpopolnjeval in delal tudi na Cambridgeu pri znamenitem astrofiziku Stephenu Hawkingu, se je leta 1997 odločil zapustiti akademske vode in življenje posvetiti boju za pravice živali. Do danes je s svojo skupino aktivistov dosegel zavidanja vredne uspehe. Avstrija je bila prva država na svetu, ki je prepovedala vzrejo piščancev pod baterijsko lučjo, prepovedala je nastopanje živali v cirkusu in v vsaki deželi ima zastopnika pravic živali. Balluch se zaveda, kako tanka je meja med aktivističnimi dejanji in zakonskimi normami. Navkljub temu so ga oblasti leta 2008 skupaj s sodelavci zaprle. V zaporu je gladovno stavkal in v njem 105 dni preživel brez obtožnice. Zaradi protestov javnosti so ga oblasti izpustile, on pa je nadaljeval politično dejavnost.

Iztok Podbregar: "Odprti smo za vse vidike sodelovanja."

Svoje kandidature ne bi označil kot neuspešne. Nisem bil izbran za župana, sem pa v novem okolju dobil precej glasov in postal občinski svetnik LDS. Moja trenutna naloga je oživitev stranke, s ciljem, da se na naslednjih parlamentarnih volitvah LDS vrne v državni zbor.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Ko neki narod ustvarja svojo državo, državotvornost izkaže s tem, da je sposoben spoštovati pravice vseh, ki živijo na ozemlju te države.«

Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.

Dr. Marjan Senjur: »Ne se igrati z javnim sektorjem. Z njim stojimo ali pademo, rastemo ali zaostanemo.«

Grčija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo v evroobmočju. Za take države je prevladujoči menjalni tečaj evra previsok in država je zato izvozno nekonkurenčna. Kopiči se plačilno-bilančni primanjkljaj. Po drugi strani je v evru prevladujoča obrestna mera za tako država prenizka. Zato nastane tendenca zadolževanja in zmanjšanega varčevanja. Evroobmočje je makroekonomsko gledano za take države, kot je Grčija, nestabilno okolje, ki jo povrh tega dela nekonkurenčno. Tudi Slovenija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo in je zato potencialno izpostavljena istim nevarnostim: nestabilnosti in nekonkurenčnosti. Po drugi strani pa je evro za Nemčijo, kot veliko in nadpovprečno razvito državo, idealno makroekonomsko okolje. Ta nesimetričnost je temeljni problem evroobmočja. Grčija ni v težavah samo zaradi svojih subjektivnih slabosti. Njene težave so tudi objektivno pogojene. Podobno velja za Slovenijo: kriza je objektivno dejstvo, naša stvar pa je, da se bomo z njo soočili, vsaj tako dobro kot druge države. V krizi se običajno sprejemajo nujni ukrepi, in to pod pritiskom časa in velike negotovosti. Zato ni smiselno kritizirati fiskalne politike v letih 2009 in 2010. Pahorjeva vlada je naredila, kar je morala in kar je mogla. Drugače ni šlo. Ne smemo pozabiti, da je imela Slovenija negativno gospodarsko rast samo eno leto, to je leta 2009. To ni neuspeh, nekatere države so imele negativne stopnje rasti več let. Sedanja vlada ima v letošnjem in v prihodnjem letu že več izbire, predvsem zato, ker že imamo nekaj izkušenj s krizo. Upam, da bo izbrala pravilne rešitve. Pri tem naj bo pozorna, da ne bo poglobila in podaljšala sedanje krize. To je namreč realna možnost, če bodo delovali tako, kot so govorili še nedavno.

Marijan Papež: "Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje."

V bistvu ne. Podatki za leto 2011 kažejo povečanje števila upokojencev in zmanjšanje števila zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Zavod je te podatke označil za skrb zbujajoče.

Joseph A. Mussomeli: "Tožiti medije za izrečene besede se nam zdi zelo nevarno"

Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je sam poskrbel, da ga ljudje pri nas poznajo. Če ne prej, so zanj slišali, ko se je odkrito vmešal v sestavljanje nove vlade. Danes pravi, da mu je žal za nekatere besede, do nove, desnosredinske vlade, za katero naj bi bil navijal, pa je dokaj ravnodušen. Za arbitražni sporazum pravi, da je dober, za Guantanamo si želi, da ga nikdar ne bi bilo. Na vhodnih vratih njegove rezidence visi napis, ki pravi »Moj dom je tudi vaš dom«. Napis je v arabščini.

Mojmir Mrak: »Če bi bil bankrot nadzorovan, bi bile negativne posledice za evroobmočje sicer hude, a ne uničujoče«

Ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak o pravih rešitvah za prezadolženo Grčijo

Katarina Keček: "Ko enkrat v življenju izgubiš vse, te nič več ne prestraši."

Ena izmed treh izbrisanih, katerih zgodbe so predstavljene v dokumentarnem filmu Damjana Kozoleta Dolge počitnice

2Cellos: "Imava cilj, da svojo glasbo približava čim več ljudem"

Mlada hrvaška čelista, v Mariboru rojeni Luka Šulić in Puljčan Stjepan Hauser, sta klasično glasbo doštudirala na akademijah v Veliki Britaniji. Potem ko sta bila dolgo konkurenta na številnih tekmovanjih iz klasične glasbe in tam vsak zase pobirala nagrade, sta 20. januarja 2011 na YouTubu objavila videoposnetek svoje priredbe skladbe Michaela Jacksona Smooth Criminal. Od takrat je bilo ogledov posnetka več kot pet milijonov, nastopila sta v pogovornih oddajah pri Ellen DeGeneres in Jayu Lenu, podpisala sta pogodbo z založbo Sony Masterworks, posnela album priredb znanih pop in rock komadov in na turnejo ju je povabil Elton John. Ker bosta 24. februarja v sklopu Evropske prestolnice kulture nastopila v Mariboru, smo Šulića ujeli med njunim nastopom pri Lenu in lasvegaškim koncertom z Eltonom Johnom.

Branka Zobec Hrastar: »Ivan Janša ni obtožen na podlagi indicev, ampak na podlagi številnih elektronskih sporočil, zapisov sestankov, poročil.«

Leta 2008 je Branka Zobec Hrastar dobila medaljo vrhovnega državnega tožilstva za uspešno končane »izjemno zahtevne projekte«. O njej so na tožilstvu, kjer je ustanovila in vzpostavila specializirani oddelek, pisali v superlativih. Visoka strokovnost, izjemna natančnost, doslednost ... Že ko je konec osemdesetih začela opravljati tožilsko delo, naj bi bila »znanilka novega tipa« tožilcev, so menili na tožilstvu. A ko je junija 2010, potem ko je na mizo dobila novo pošiljko dokazov iz Finske, spoznala, da bo morala korupcije obtožiti politika Ivana (Janeza) Janšo, se je zgodil preobrat. Tožilskih izjav v superlativih ni bilo več, niti uradnih popravkov neresnic, s katerimi je začel Ivan Janša braniti svojo politično kariero, v njeno škodo pa je molčal tudi Pahor. Na koncu so jo raje pustili, da gre. Zobec Hrastarjeva je zdaj odvetnica.

Aleš Gulič: "Resorno ni razloga za obstoj urada. Tudi če urad ostane, pa ne sme biti nekakšna od države financirana verska zbornica."

Sem. Ne sicer tako hitro in tako surovo. Prepričan sem bil, da se bo zgodila bolj spodobno.

Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«

Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.

Jožica Boljte Brus: "»V današnjih političnih razmerah policija in tožilstvo pod istim ministrstvom ne bosta mogla dobro delovati.«

Jožica Boljte Brus je upokojena državna tožilka, ki je vodila tudi posebno tožilsko skupino. In je tožilka, ki je dosegala obsodbe za storilce gospodarskega kriminala, ko ta sploh še ni bil med prednostnimi nalogami pravosodnega sistema. Političnosti ji nikoli niso mogli očitati, zato jo sama mirne vesti drugim. Nad prenosom pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranje ministrstvo je začudena in opozarja, da bo v takšnem sistemu kazenski postopek povsem odvisen od treh oseb in njihove moralne integritete – od šefa policije, šefa tožilstva in notranjega ministra.

Saša Pavček: "Verjamem v načelo: živi in pusti živeti. Sem proti kakršnikoli stigmatizaciji ljudi."

Čutim se zavezano, da z očetovo literarno zapuščino ravnam pozorno, občutljivo in spoštljivo. Kot nosilka avtorskih pravic po pokojnem očetu nasprotujem zlorabi njegovega imena in literarnega dela za ideološke in politične namene. Mislim, da bi se on sam odzval še ostreje, saj je bil zagovornik zakonika.

Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."

Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.