Avstralska izkušnja

Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.

Franci Zlatar: "Področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj"

V Sloveniji je v celotni zgodovini države status begunca dobilo 250 prosilcev, sicer pa je bilo prošenj bistveno več, okoli 18.000.

Ulay: »Estetika je zanimiva, etika pa nujna!«

Idiot je bil v stari Grčiji tisti, ki ni sodeloval v političnem in javnem življenju polisa in se je ukvarjal zgolj s svojim lastnim življenjem, in Frank Uwe Laysiepen - Ulay nikakor ni idiot. Je umetnik in nekdanji član umetniškega dueta, ki sta ga sestavljala z nekdanjo partnerko, razvpito »babico performansa« Marino Abramović. Je tudi uomo universale, nenadut intelektualec, ki budno motri svet, moder in prepričljiv sogovornik, anarhist po duši in seveda umetnik, ki se ni nikdar spustil v komercialo.

Dr. Ivan Kristan: »Strašenje z Grčijo je ustrahovanje ljudstva in poslancev.«

Ustavni pravnik Ivan Kristan pravi, da se koalicija obnaša tako, kot se je revolucionarna oblast po drugi svetovni vojni, in to imenuje državni udar. Trdi, da je vlada dokončno ponižala poslance na izvrševalce njenih nalog in da bo razvrednotenje zakonodajne veje oblasti imelo dolgotrajne posledice. Zakonodaja je po njegovem mnenju resna stvar, pri kateri se izplača vsaka vložena dodatna ura, teden ali mesec. Tako je zakonodaja v resnici lahko učinkovita, ne pa s spreminjanjem več deset zakonov na nujni nočni seji.

Igor Šoltes: "Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka."

Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka. Pomembno je, kako so se poslanci opredelili do varčevanja. Varčevanje naj bi veljalo za vse, politiki pa bi morali biti zgled.

Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«

Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.

Mitja Jelenič Novak: »Imajo nas za mrhovinarje, ki se pasejo na nesreči drugih«

O kršitvah odvetniške etike, o odvzemih odvetniških licenc, o odvetništvu kot zatočišču za pokvarjene pravosodne funkcionarje in o tem, zakaj javnost odvetniški poklic prišteva med najbolj koruptivne, smo se pogovarjali z disciplinskim tožilcem odvetniške zbornice Mitjo Jeleničem Novakom.

Metka Naglič: "Pomanjkanje politične volje"

Najbolj splošno bi lahko rekli: zaradi pomanjkanja politične volje. Dvajset let po izbrisu oblast še vedno ni pripravljena, da bi priznala diskriminatorno naravo izbrisa. Glede Romov prav tako pogosto naletimo na ’podajanje žogice’ od lokalnih do državnih oblasti, ko se velikokrat ne najdejo ’pristojni’ za ureditev težav.

Laurie Anderson: »Lahko pa izrazimo tudi nestrinjanje.«

Legendarna newyorška glasbenica in vsestranska umetnica prihaja se bo danes zvečer predstavila v mariborski dvorani Tabor  s svojim najnovejšim projektom, koncertno zgodbo Dirtday.

Igor Lukšič: »Borut Pahor absolutno ni razumel, kaj je smisel politike.«

Igor Lukšič napoveduje, da bo 2. junija na kongresu stranke premagal Boruta Pahorja in postal njen novi predsednik. Potem naj bi zavihal rokave in socialnim demokratom vrnil socialdemokracijo, opozicijska vloga njegove stranke pa naj bi se okrepila. Postavljata se dve vprašanji: bo Lukšič zmogel prepričati delegate na kongresu in ali bo v prihodnjih letih stranki res vrnil ugled, kakršnega naj bi bila nekoč že imela?

Ksenija Jus: "Ne želim biti del verske organizacije, ki se ukvarja z gospodarskim kriminalom in aktivno širi homofobijo in vse sorodne oblike sovražnosti."

V župnijo, v kateri sem prejela zakrament krsta, sem poslala dopis z mojo željo o izstopu. Župnik mi je odgovoril, da se moram za morebitni izpis osebno oglasiti ali poslati notarsko overjen dokument. Ker sem domnevala, da gre za neprijeten spodrsljaj, sem v omenjeno župnijo poslala še en dopis, a sem tudi po drugem poskusu dobila podoben odgovor, le da je tokrat bila pošiljateljica neposredno Nadškofija Maribor.

Lorenzo Marsili, Evropske alternative

Organizacija Evropske alternative letos že četrtič organizira vseevropski festival družbenih in političnih alternativ Transeuropa. Letošnji poteka v štirinajstih mestih po Evropi hkrati. »Želimo, da bo to festival evropskih državljanov, ki ponovno zahtevajo svoje pravice,« je razlagal v Zagrebu, preden je odletel v Romunijo in nato Bolgarijo ter takoj nato v Nemčijo.

Emmanuel Todd: »Vzdušje bo zlovešče.«

Emmanuel Todd je študiral politologijo v Parizu in zgodovino v Cambridgeu. Od leta 1984 je ra–ziskovalec na francoskem državnem institutu za demografske raziskave. Todd, ki se politično šteje k levi sredini, je večkrat nastopil kot svetovalec francoskih politikov in predsedniških kandidatov.

Alenka Bratušek: "Pomembno je, za kakšne namene se država zadolžuje. Če se zadolžuje za investicije, to ni nujno slabo."

Mag. Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in nekdanja direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance, o učinkih t. i. megavarčevalnega zakona in ogromni luknji v rebalansu državnega proračuna

Dean Verzel: "Na križu ni niti najmanjše, mikroskopske materialne škode, tudi vera kristjanov ni prizadeta, ampak je zdaj še močnejša."

S tehnične plati gledano gre za performans in obred, ki traja celo noč, vse do sončnega vzhoda in samega akta zažiga križa. Točneje, do prihoda gasilcev in policije. V zgodnjih jutranjih urah stopi filozof Andrej Medved pred križ in nagovori izbrane ljudi in medije. Nakar z baklo zažgem vnetljivo oblogo, prepojeno s petrolejem in križ zagori. Celotno akcijo od oblačenja križa v zaščitno oblogo in zažiga križa spremlja fotografska in snemalna ekipa, ki dokumentira celoten proces mojega ustvarjalnega dela. Dokumentacija, ki nastane, pa je edini materialni dokaz dogodka in v nadaljevanju tudi predmet mojih razstav. Z iluzijo zažiga križa ustvarim predstavo, ki ni mišljena kot simbolno uničenje križa. Moja vizija ni uničevanje ali desakralizacija, ampak je posvečen obred, ki je videti kot veličastna in sublimna predstava gorečega križa.

Jean-Marc Caracci: »Skromno sredstvo združevanja evropskih dežel«

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 se je precej po naključju znašel montpellierski fotograf Jean-Marc Caracci. V Novem mestu bo pod taktirko Galerije Simulaker od 16. maja razstavljal evropski prestolnici primerno evropsko serijo fotografij HomoUrbanusEuropeanus o človeku, mestu in Evropi …

Tindersticks: »Ni več krvi, znoja in solz«

Britanska skupina Tindersticks je na glasbenem zemljevidu navzoča že od leta 1993. Tedaj je Otok zaznamoval fenomen britpopa, kar je skupini samo pomagalo pri mednarodni prepoznavnosti. Zaradi melanholičnega glasbenega izraza, prežetega z močno izraženimi izpovednimi besedili in značilnim vokalom Stuarta Staplesa, se je kmalu uvrstila med kultne bende tedanjega britanskega undergrounda. Deveti studijski album, The Something Rain, jo bo na turneji dve leti po njenem zadnjem obisku znova pripeljal v ljubljanski Kino Šiška. Pred koncertom smo se pogovarjali s klaviaturistom Davidom Boulterjem.

Richard Stallman: »Pri programski opremi sta samo dve možnosti: ali uporabnik nadzoruje program ali pa program nadzoruje uporabnika.«

Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.«

Dr. Dušan Mramor: "Najslabše bi bilo, če bi DDV dvignili zato, da bi lahko še naprej nemoteno trošili."

Prof. dr. Dušan Mramor je nekdanji minister za finance, zdaj pa dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Čeprav se z delovanjem visokega šolstva in znanosti ter z javnimi financami poglobljeno ukvarja že skoraj dvajset let, ne najde nobenih argumentov za drastično krčenje proračunskih sredstev za šolstvo in znanost. Ironija je, da se zaradi vladnega varčevalnega načrta na področju izobraževanja in znanosti proračunski primanjkljaj ne bo zmanjšal, prav tako pa se ne bo zmanjšalo zadolževanje države. Razen če ni morda v ozadju načrt vlade, da javne zavode spravi na kolena in jih nadomesti z zasebnimi. V to smer je šla že prva Janševa vlada.

Radivoj Uroševič: "Sindikati pristajajo na zniževanje plač, ker jim grozijo določeni drugi, še hujši ukrepi."

Ne čakamo, vladi in pristojnim ministrom smo poslali opomin pred tožbo in pričakujemo njihov odgovor. Hkrati že zbiramo pooblastila članstva za vložitev individualnih tožb.

Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."

V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.

Perfekcionist, obseden z detajlom

Oče je v tej panogi začel že kot direktor Marlesa, v začetku 90. let pa je s partnerji ustanovil svoje podjetje. Pot je bila turbulentna vse do leta 2003, ko smo se odločili, da podjetje spremenimo v družinsko, ker smo spoznali, da le tako lahko uresničimo zastavljene cilje. Energijsko varčna gradnja pred 20 leti res ni bila prodajni hit, govoriti o njej je bilo približno tako, kot bi Eskimu prodajal sladoled. Energija je bila v tistih časih skoraj zastonj. Iskani sta bili predvsem hitrost gradnje in cenovna učinkovitost. Šele v zadnjih petih letih je energijsko varčna gradnja postala naša konkurenčna prednost. S prihodom krize še toliko bolj.

Quantic: »Kolumbija je glasbena meka«

Multiinštrumentalist, didžej in glasbeni producent Will Holland oziroma Quantic velja za britanskega čudežnega dečka spajanja elektronike in slogov soula, jazza, nazadnje tudi cumbie, ki se je je nalezel med šestletnim bivanjem v Kolumbiji. Je očiten deloholik, saj je v zadnjih desetih letih postregel z zavidanja vrednim številom albumov, sodelovanj in kompilacij starejših godb. Za uvod v letošnjo Drugo godbo se po šestih letih vrača v Ljubljano. A tokrat ne sam in ne kot didžej. Prihaja s svojim pretežno kolumbijskim bendom Combo Barbaro, še pomembneje, prihaja z eno najprepoznavnejših britanskih pevk zadnjih let Alice Russell v sklopu turneje, na kateri predstavljata album Look Around the Corner, ki je njun prvi skupni dolgometražec.

O možnostih rudniške renesanse

Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.

Tzvetan Todorov: "Poglobitev krize je nujna za vrnitev demokracije, da bomo naredili korak k boljšemu ravnovesju."

Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.

Jožko Rutar: "Film je najdražji kulturni produkt, tudi njegova produkcija je najdaljša."

Iz slovenskega nacionalnega programa se trenutno pripravlja cela vrsta celovečernih filmov. Nemotena produkcija filmov zahteva tudi tekoče financiranje s strani SFC, kot je predvideno po pogodbah. Trenutno ne izpolnjujemo svojih pogodbenih obveznosti, ker v letošnjem letu SFC in s tem slovenski film še ni dobil nobenih proračunskih sredstev za stroške programa.

Jože Mencinger: "Če denimo Milan Kučan ne bo umrl, vlada ne bo mogla privarčevati pri državnih pogrebih."

Dr. Jože Mencinger je eden najbolj samosvojih ekonomistov. Trn v peti zagovornikom neoliberalne ideologije, ki se servilno priklanjajo prostemu trgu in fleksibilni delovni sili in ki hrepenijo po višji in še višji rasti. Čeprav je pogosto tarča ostrih napadov tistih, ki se z njegovim mnenjem ne strinjajo, se sčasoma praviloma izkaže, da ima prav in da je njegovim nasvetom pametno prisluhniti.

Vlado Miheljak: Dnevi dolgih nožev

Dr. Vlado Miheljak je izdal novo knjigo svojih kolumn, tokrat tistih, ki so bile objavljene v Dnevniku od aprila 1999 do decembra 2000. Knjiga ima naslov Kulturni boj v barvah, v svojem mozaičnem jeziku pa seveda govori tudi o drugih rečeh takratnega političnega in družbenega dogajanja. Kolumne ostajajo v marsičem aktualne in poučne še zdaj, dobro desetletje pozneje.

Dr. Joanna McKay: »Ni nepomembno, da Angela Merkel nima otrok.«

Ženske sestavljajo dobro polovico slovenskega prebivalstva, a v politiki jih je le za vzorec. Še manj se jih prebije na najvišje položaje. Še nikdar nismo imeli premierke ali predsednice države. V sedanji vladi sedi ena sama ministrica. Zaradi kvot imamo vsaj rekordno tretjino poslank. A kvote so le začetek. Največja ovira je spoznanje žensk samih, da najverjetneje ne bodo zmogle dovolj dobro krmariti med politično kariero in družinskim življenjem. Na koncu praviloma izberejo slednje.

Branimir Štrukelj: »Za ohranitev socialne države se je vredno boriti, pa tudi če nas bodo lomili, lomili, lomili.«

Branimir Štrukelj je izkušen sindikalist. Že petnajst let je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, največjega sindikata v javnem sektorju, obenem pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Po izobrazbi je zgodovinar, po prepričanju pa levičar. Socialna država je zanj svetinja in »daleč največji prispevek Evrope k civilizaciji«, za katerega se je pripravljen boriti do konca. Če bo treba, tudi z referendumom o varčevalnih ukrepih, ki jih za uravnoteženje javnih financ predlaga vlada.