• Razkrita Titova moskovska skrivnost

    Dr. Silvin Eiletz, avtor knjige Titova skrivnostna leta v Moskvi.

    Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
    Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2008  |  Mladina 28

    Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice

    Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2008  |  Mladina 27

    Dr. Sabrina P. Rmet, politologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikasabrina_remet_bkmg_2890.jpg

    Dr. Sabrina P. Ramet je profesorica političnih znanosti na norveški univerzi v Trondheimu. Je ena od najboljših poznavalk jugoslovanske krize, o njej je napisala nekaj knjig, med drugimi že večkrat ponatisnjeno Balkansko sveto pismo. Te dni je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predavala o povezavi mitov in politike, o procesih, ki so med drugim potekali v času jugoslovanske krize, a to ne pomeni, da politika mitologije ne uporablja tudi drugod. Profesorica pa v Sloveniji ni le predavala, zanimalo jo je tudi, kaj se dogaja z mediji v državi. Če toliko novinarjev podpiše peticijo, pravi Rametova, potem imajo mediji v Sloveniji očitno težave. Več

  • Borut Mekina

    3. 7. 2008  |  Mladina 27

    ”Kje se to konča? Pri likvidaciji? Prestopili so vse meje.”

    /media/www/slike.old/mladina/tema_intervju_20080630_9848_b5.jpg

    > Težko rečem. Nikakor ni dobro, če se na bodočega odvetnika zgrnejo sumi, da je v prejšnji službi zlorabljal uradni položaj. Za stranko, ki pričakuje zaupen odnos, je to lahko neprijetno. Ampak stvari, ki se mi je zgodila, bom prišel do dna. Kar pa se tiče ljudi, s katerimi sem se sestajal podobno kot z Ivanom Zidarjem in se pogovarjal o bodočem zastopanju, mi je večina že ... Več

  • Jure Aleksič

    19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Družba

    Joj te groznegrozne »igrice«!

    /media/www/slike.old/mladina/video_igre_sergej_20080616_8211_borut_peterlin.jpg

    Beseda nestor seveda označuje častitljivega in modrega starega moža - in Sergej Hvala je po merilih pobezljanih generacijskih ciklov računalniške skupnosti pri svojih štiriintridesetih pravi metuzalem. Kot opisovalec iger je bil zraven ob zori osebnih računalnikov, ko smo tiste boge Spectrumove kasetarčke tako čustveno čistili s palčkami za ušesa, v današnji dobi nebrzdane vladavine Moorovega zakona pa je za gamersko srenjo že zdavnaj postal vrhovna avtoriteta, kot raztelešeni übermožgani, ki plavajo v gargantovskem hidroponičnem tanku kakega finega startrekovskega spin-offa. Že sedemnajst let vsak mesec znova napiše velik del Jokerja in tako ključno prispeva k temu, da je to z naskokom najboljša popkulturna publikacija v deželi, pa i šire.
    A njegov prispevek se ne konča z vedno znova pronicljivimi analizami in kolosalnimi šalami, temveč dolga leta deluje tudi kot eden od dveh mentorjev celi paleti nadarjenih mladih piscev, ki se zbirajo okoli revije. Ni me strah zapisati, da so skupaj v zadnjih desetih letih naredili daleč največ za modernizacijo slovenskega jezika - vsekakor neprimerno več kot subvencionirani kosobrini po raznih uradih, ki si tako radi lastijo zasluge. Strokovna podlaga, življenjska modrost in vedno konstruktiven pristop so Sergeja Hvalo, popularnega Snetija, naredili za nekoga, ki ga štejejo cele generacije glede vprašanj najširše definirane računalniške kulture za nič manj kot ustavno sodišče. Več

  • Urša Marn

    19. 6. 2008  |  Mladina 25

    Dr. Dušan Mramor, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velikamramor_0008_bk.jpg

    Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa. Več

  • Bojan Prašnikar, trener nogometnega kluba Energie Cottbus

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabojan_pranikar_mf.jpg

    Noben slovenski trener ni s slovenskimi nogometnimi klubi osvojil toliko naslovov kot Bojan Prašnikar, ki je slovensko reprezentanco pripeljal do dodatnih kvalifikacij za EP, Maribor pa v ligo prvakov. Rodil se je v Šmartnem ob Paki - zraven nogometnega igrišča, na katerem sta s prijateljem cele dneve igrala nogomet. Sama. Eden na enega. Potem je odskočil v Bundesligo ter postal trener in odrešitelj odpisanega kluba Energie Cottbus. Logično. Več

  • Vanja Pirc

    5. 6. 2008  |  Mladina 23  |  Politika

    »Z vsakim novim urednikom nas je manj!«

    Peter Kolšek pred stavbo Dela

    Napovedi so se izkazale za točne. Nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki ga vodi Andrijana Starina Kosem, je v torek popoldne razrešil odgovornega urednika časnika Delo Janeza Markeša, ki je bil na položaju le deset mesecev. Nadzorniki so kot uradni razlog za njegovo razrešitev navedli njegovo »nekooperativnost« z upravo. Le enega izmed njih, odvetnika Stojana Zdolška, razlogi za Markeševo odstavitev niso prepričali, zato je po glasovanju odstopil s položaja. Nadzorniki so za novega odgovornega urednika predlagali dosedanjega Markeševega namestnika Darijana Koširja, ki je bil v preteklosti, pred začetkom vladnega »uravnoteževanja« Dela, že odgovorni urednik tega časopisa. Funkcijo naj bi nastopil čez približno tri tedne, pred tem pa morajo mnenje o njem dati še novinarji. A njihovo mnenje ni obvezujoče. Mnenje Delovih novinarjev v njihovi časopisni hiši pravzaprav že dolgo ne šteje. A kako so doživljali pretrese, ki so se nadnje zgrnili zlasti v zadnjih treh letih, ko so zamenjali tri odgovorne urednike (zdaj bodo dobili že četrtega) in dva predsednika uprave? Kako so občutili politični prevzem Dela, ko je njihova lastnica Pivovarna Laško Delo odstopila v upravljanje aktualni vladi? In ali so se razmere, potem ko so oblast nad Delom spet vzpostavili laščani, res izboljšale? O tem smo se pogovarjali s predsednikom aktiva Delovih novinarjev Petrom Kolškom. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 5. 2008  |  Mladina 22  |  Družba

    »Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubora_osi_bpet.jpg

    Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu. Več

  • Borut Mekina

    30. 5. 2008  |  Mladina 22

    Dr. Mladen Dolar, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_mladen_dolar_velika_1993_b5.jpg

    Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006). Več

  • Vanja Pirc

    24. 5. 2008  |  Mladina 21

    Janez Pipan, ravnatelj SNG Drama Ljubljana

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikajanez_pipan_mf.jpg

    Janez Pipan, kot kaže, zapušča ljubljansko Dramo, ki jo je vodil 14 let. Čeprav je v njegovem obdobju postala osrednja slovenska gledališka institucija, se je kulturni minister odločil, da mu mandata ne bo podaljšal. Za novega ravnatelja Drame je predlagal igralca Iva Bana. Pipan se je nato odločil, da odide tudi s položaja predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, našega najvišjega strokovnega organa na področju kulture. Več

  • Erik Valenčič

    22. 5. 2008  |  Mladina 21  |  Svet

    Islam ni vojaško-politični pakt

    /media/www/slike.old/mladina/intoliver_potezica_aleksandar_potezica.jpg

    Oliver Potežica je srbski poklicni diplomat od leta 1978. Bil je prvi sekretar na jugoslovanskem veleposlaništvu v Iranu od leta 1985 do 1990 in izredni veleposlanik ZRJ za Jordanijo in Palestino v letih od 1996 do 2001. Vodi društva prijateljstva z arabskimi državami in Iranom ali sodeluje v njih, je avtor številnih znanstvenih esejev o religiji v zunanji politiki in islamu, o čemer tudi predava na priznanih univerzah širom po muslimanskem svetu. Njegova zadnja knjiga je izčrpna študija o vahabitih, pripadnikih konservativnega sunitskega gibanja, ki vse več pozornosti zbuja tudi na Balkanu. Več

  • Staš Zgonik

    16. 5. 2008  |  Mladina 19  |  Družba

    Elektroreciklaža

    Emil Šehič pred \

    Emil Šehič je direktor družbe Zeos, ki skrbi za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Je edina nacionalna neprofitna družba, ustanovljena s tem namenom. Ima le štiri zaposlene, za izvedbo se zanašajo na podizvajalce. Ustanovitelji Zeosa so nekateri največji proizvajalci in uvozniki elektronske opreme, ki so želeli s tem oblikovati sistem za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga v direktivi zahteva EU. Trenutno imajo 140 pogodbenih partnerjev. Ustanovitvenih podjetij je bilo osem, obratovati so začeli s 55 partnerji, do konca lanskega leta jih je bilo že 100. Aprila je minilo eno leto, odkar so od Agencije za okolje kot prvi dobili uradno licenco za izvajanje celovitega sistema za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2008  |  Mladina 19

    Karel Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desusa

    /media/www/slike.old/mladina/vintkarl_erjavcv.jpg

    Karel Erjavec v vladi bolj ali manj uspešno krmari med interesi Koalicije Slovenija in “levim” programom stranke, ki jo vodi. Ministrstvo je do sedaj vodil brez večjih pretresov, v zadnjem času so se pojavili očitki o netransparentnem nakupu oklepnikov, iz vojske pa so mu začeli uhajati vojaki. Kljub vsemu je prepričan, da bo njegova stranka pozitivno presenečenje bližajočih se volitev, hkrati pa mu je vseeno, ali bo novo vlado vodil Janez Janša ali Borut Pahor. Več

  • Jure Trampuš

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    Milan Kučan, nekdanji predsednik

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamilan_kuan_bpet.jpg

    Milan Kučan je človek, ki se z aktualno politiko ne ukvarja že več kot pet let. Kljub temu mu prepisujejo velik vpliv, demonizirajo ga vladajoče stranke, opozicijske pa se, kot pravi Jožef Školč, bojijo njegove sence. Eno od pomembnejših vprašanj letošnjih volitev je, koga bo Kučan podprl in kakšen bo odmev te geste. A nekaj je jasno že danes, gotovo ne bo podprl strank, ki vodijo državo. Po njegovem mnenju je vlada Janeza Janše avtoritarna, ni izpolnila obljub, državo odmika od vrednot osamosvojitve, še en Janšev mandat pa bi še bolj zavrl razvoj Slovenije. Več

  • Urša Marn

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”Janša nas reže kot salamo”

    Marko Štrovs, član izvršilnega odbora Nove Slovenije

    Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS. Več

  • Borut Mekina

    13. 5. 2008  |  Mladina 17

    ”To ni lepotno tekmovanje”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintmitja_gaspari_01_bk.jpg

    Odgovoril bom drugače. Ko v različnih evropskih državah razpravljajo o reformah, gre razprava vedno v dve smeri. Po eni strani je treba povečati odzivnost gospodarstva in trgov na zunanje šoke, po drugi pa je v reformah treba zagotoviti varnostne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se preveč ljudi neupravičeno znašlo v položaju socialne ogroženosti. Več

  • Deja Crnović

    13. 4. 2008  |  Mladina 14  |  Družba

    Zakaj so deklice nesrečne?

    Najstnice leta 2008 na koncertu punk bendov iz leta 1978
     Borut Krajnc

    Dr. Renata Šribar je raziskovalka na področju sociologije in socialne ter kulturne antropologije; ukvarja se predvsem s podobami in statusom žensk v medijih, s seksualnosti in z regulacijo pornografije. Nedavno je sodelovala pri pripravi študije o položaju deklic v Evropski uniji. Več

  • Urša Marn

    28. 3. 2008  |  Mladina 12  |  Kultura

    "Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

    Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti. Več

  •  

    14. 3. 2008  |  Mladina 10  |  Kultura

    Trkaj

    Alija. Z osnovno šolo smo bili na smučanju na Pohorju, ko je prijatelj Blaž potegnil ven kaseto Ali Ena. Do konca športnega tedna smo že vsi znali plato na pamet. To je bil en tak bum. Več

  • Borut Mekina

    14. 3. 2008  |  Mladina 10  |  Politika

    "Bojim se, da so nam stvari ušle iz rok."

    S tem se do pred kratkim nisem obremenjevala. Sedaj ko imam malce več vpogleda v to, ko dobivam pobude in vprašanja državljanov, pa se mi porajajo tudi takšne ideje. Kljub temu verjamem, da se mi to ne dogaja, sicer bi težko opravljala svoje delo. Več

  • Očitno nisem "njen" tožilec

    V Sloveniji se preiskava deli na dva dela, na predkazenski postopek, ki ga opravlja policija pod nadzorom tožilstva, in na sodno preiskavo, ki jo opravi sodišče. V predkazenskem postopku pogosto ni mogoče priti do dovolj ključnih personalnih dokazov, ki bi utemeljevali znake kaznivih dejanj. Nekaterih dokazov v predkazenskem postopku niti ni mogoče pridobiti. V našem primeru so dokazi, ki smo jih zbrali v predkazenskem postopku, utemeljevali sum, da gre za več kaznivih dejanj goljufije, ki naj bi jih bili storili vodilni delavci Oriona, njihovi odvetniki, notarji in sodni cenilec. Sodišče je ugodilo zahtevi po preiskavi in na podlagi naših zahtev po razširitvi preiskave to tudi večkrat razširilo. Preiskava je bila opravljena za vsa kazniva dejanja dvojnih kupoprodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice. Utemeljenost suma, ki je potrebna za uvedbo preiskave, je veliko nižji dokazni standard od utemeljenosti suma, ki mora obstajati ob koncu preiskave za vložitev obtožnice. In v tem drugem delu postopka, v okviru sodne preiskave, nam prvotnega suma ni uspelo nadgraditi, da tako rečem. Nasprotno, na dan so prišli nekateri tehtni razbremenilni dokazi. Več

  • Jure Aleksič

    2. 3. 2008  |  Mladina 8  |  Svet

    Poslavlja se generacija zaljubljencev v smrt!

    Vladimir Arsenijević je eden najbolj uveljavljenih predstavnikov mlajše generacije pisateljev na območju bivše Jugoslavije. O njem se ne napiše predstavitveni odstavek, ne da bi se omenilo, kako je kot najmlajši avtor v zgodovini dobil prestižno Ninovo nagrado za najboljši roman leta, torej srbskega kresnika. To je bilo leta 1994 za prvenec U potpalublju, ki upodablja Beograd v zadnjih treh mesecih leta 1991, v obdobju, ki ga najbolje zaznamuje barbarsko uničenje Vukovarja. Več

  • Borut Mekina

    22. 2. 2008  |  Mladina 7  |  Družba

    Skrbi nas, da bo tudi Slovenija pasivna

    Z gospodom Türkom smo navezali stike že decembra, takoj ko je postal predsednik. Razlog je preprost: želimo spodbuditi Slovenijo, da bi prevzela vodilno vlogo v Svetu za človekove pravice OZN, saj nas zelo skrbi, ker je bila EU doslej v tem organu precej pasivna. Doslej se ni ravno izkazala. Nekaterim državam je z agresivnostjo uspelo onemogočiti rešitev marsikaterega vprašanja, zato računamo na Slovenijo, ki zdaj predseduje EU. Več

  • Urša Marn

    15. 2. 2008  |  Mladina 6  |  Politika

    "Teza o neučinkoviti državi kot lastniku je preveč enostavna"

    Mislim, da ne. Sam učim študente, da je pri t.i. žetvah, ko lastniki izstopijo, treba odgovoriti na tri vprašanja: zakaj, kdaj, na kakšen način? Odgovori, ki jih danes v politiki najpogosteje slišimo, so: ker smo tako zapisali v koalicijski pogodbi, ker želimo sami "počistiti ta hlev" in ga ne prepustiti prihodnji vladi, in to na način, ki bo čim bolj očaral volivce. Po uspehu s prodajo NKBM je pri sedanji oblasti postala priljubljena javna prodaja delnic - glede na očitke o prodaji kupcem iz čudnih tujih skladov, najraje le domačinom. Kadar se slišijo ekonomski argumenti za hitenje, se rožlja s trditvijo, da je država pač neučinkovita lastnica. Toda danes ni leto 1999, ko smo razpravljali o začetnem valu privatizacij in ko je bilo še vse državno, danes je treba pri vsakem podjetju posebej odgovoriti na prej navedena vprašanja, pri čemer splošna načela nič ne koristijo. Sploh pa se mi zdi, da je danes aktualno na glavo postavljeno vprašanje, in sicer, česa ne bi smeli ta trenutek za nobeno ceno privatizirati. Več

  • Vanja Pirc

    5. 2. 2008  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Andreja Cirman

    Dr. Andreja Cirman, docentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in prodekanka za študijske zadeve na isti fakulteti, se ukvarja s teorijo poslovanja z nepremičninami. Ker cene stanovanj v Sloveniji še vedno letijo v nebo, smo se z njo pogovarjali o tem, kako bi jim bilo mogoče pristriči peruti, pa tudi o tem, kako bi lahko republiški stanovanjski sklad deloval bolj učinkovito in ali gre nekoliko višjo rodnost v lanskem letu res pripisati boljši stanovanjski politiki sedanje oblasti. Cirmanova je, tako kot 83 odstotkov slovenskih gospodinjstev, tudi sama lastnica nepremičnine. Več

  • Borut Mekina

    27. 1. 2008  |  Mladina 3  |  Družba

    Charles Brown: "Spletne revolucije ni"

    Ko govorimo o novih tehnologijah, moramo biti previdni. Z njihovim potencialom se pretirava, saj mnogi, ki te tehnologije oglašujejo, niso ravnodušni, kar zadeva njihov razmah, ampak imajo svoje namene. Poglavitni del razprave o pozitivnih straneh na primer blogerstva prihaja predvsem, če ne izključno iz prav specifične tradicije ameriških libertarnih in sedaj konservativnih hipikapitalistov. V teh okoljih najdemo zamisli o zatonu tiska in celo o novi, demokratični revoluciji. Sicer je treba reči, da se oddaljujemo od dobe, v kateri smo imeli komunikacijo "eden proti mnogim". Javnost nikoli ni bila neumna in to nikoli ni bila propaganda, saj so ljudje večinoma iz ponujenih informacij vzeli, kar so potrebovali, ali so si jih razlagali po svoje. A kakorkoli: to je bila komunikacija od zgoraj navzdol, v kateri so prevladovali interesi medijskih lastnikov, v avtoritarnih državah pa interesi diktatorjev ali političnih in verskih gibanj. Nove tehnologije imajo možnost za preseganje teh vzorcev, ne vemo pa, ali bo novi način komunikacije res prišel kaj bližje obliki dialoga. To ni več odvisno od tehnologije, ampak od ljudi, organizacij ali gibanj, če jih bodo uporabili. Za zdaj novi mediji povzročajo prej nekakšno lažno komunikacijo ali lažen dialog: blogerji se pogovarjajo sami s seboj. Več

  • "Pravosodni sistem bo doživel velik šok, če bo ta zakon sprejet"

    Sama sem to vedela tako rekoč ves čas, navsezadnje je ministrstvo za pravosodje takrat objavilo celo razpis za pisanje tega zakona. V tistem času sta na Inštitutu za kriminologijo tekli še obe raziskavi, Izhodišča za modernizacijo kazenskega postopka v RS in Analiza poteka in trajanja kazenskih postopkov v Sloveniji, zato se nam ni zdelo smiselno, da bi se na razpis prijavili. Želeli smo najprej končati svoje delo, pa tudi postavljeni enoletni rok se nam je zdel dosti prekratek. Več

  • Jure Trampuš

    18. 1. 2008  |  Mladina 2  |  Politika

    "Plaz se je sprožil in poti nazaj ni več"

    Matej Šurc in Blaž Zgaga - avtorja novinarske peticije proti cenzuri

    Matej Šurc (novinar RTV): Že po peticiji so mednarodne novinarske organizacije zahtevale od vlade, da do konca leta ustanovi neodvisno komisijo, ki bo preverila razmere, kar zadeva novinarsko svobodo v Sloveniji. Tega vlada še ni storila. Druga pomembna stvar je odsotnost dialoga med podpisniki in politiko. Namesto dialoga imamo popolno konfrontacijo. Vlada je vedela, da je peticijo podpisalo 571 novinarjev, kakšna četrtina vseh posameznikov, ki v Sloveniji živijo od novinarskega dela. To je upoštevanja vredno število, ki bi ga vsaka politična opcija - tudi za svoje dobro - morala vzeti resno. A namesto da bi politika vzpostavila dialog z novinarji, je raje zaostrila svojo retoriko in dejanja. Več

  • Profesor!

    Komponira, pa ni skladatelj iz enciklopedije. Pozna jazz in ga celo igra, pa ni jazzist. Improvizira, toda improvizira kompozicije. Predava na univerzi, a je zelo rad predvsem študent. Ne spada v nobeno skupnost, pa ni marginalec. Objame vse godbe, toda to sliši komaj kdo. Obtožujejo ga hladu, intelektualizma, ker so gluhi za čustvene razsežnosti. Igra, misli in živi svetovne godbe, pa mu jih je speljala World Music, Inc. Kot mladenič je v čikaški AACM spoznal, da ni utrgan. Ni si upal prositi za nastop Ornetta Colemana, ko se je zatekel k njemu po začasnem eksilu v Parizu, leta 1971. Preživljal se je s šahom. Med prvimi je javno igral solo saksofone vseh registrov. Nagrado 300.000 dolarjev za genija je porabil za pisanje oper in stare dolgove. Dve leti je imel izklopljen telefon in tačas ni vedel, kako preživeti ženo in tri otroke. Napisal je skladbo za 100 tub in si še vedno želi postaviti orkestre, da bi hkrati zaigrali z vseh planetov. Anthony Braxton je star 55 let. Več