Dr. Jože Trontelj: “Toliko neumnih teorij o zdravem življenju kot danes še ni bilo nikoli.”

Dr. Trontelj je sogovornik, ki vsak odgovor skrbno in temeljito premisli. Kot pravi, zastopa dva foruma, ki zelo pazita na koncizno izražanje v besedilih, namenjenih javnosti. Na mestu predsednika državne komisije za medicinsko etiko je že 17 let in ima tako velik del zaslug za etične smernice, ki danes veljajo za slovenske zdravnike. Številni mu zamerijo konservativna stališča do velikih etičnih vprašanj, kot sta evtanazija in splav, sam pa je prepričan, da so to edina stališča, ki so doslej prestala preizkus časa. Na mestu predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je leta 2008 nasledil sedanjega ministra dr. Boštjana Žekša. Maja letos je bil izvoljen za nov mandat. Pri 72 letih ga še vedno ne vleče v pokoj. Pravi, da se bo zanj odločil šele, ko ga bo v to prisililo zdravje. Glede na to, da v 47 letih delovne dobe niti en sam dan ni bil na bolniškem dopustu, ni verjetno, da se bo to zgodilo zelo kmalu.

Bernarda Jeklin: "Pri nas ni več levih in desnih, temveč tisti, ki imajo, in tisti, ki hočejo še več."

“Roža moja!” me je pozdravila po telefonu, čeprav sva se slišala šele drugič v življenju. Kremenita matrona je s svojim Midasovim dotikom nekoč zgradila trden imperij, ki pa se je v zadnjem času pošteno zamajal. Zgodba o pošastnem izčrpavanju in zdaj skoraj gotovo tudi neizbežnem kolapsu Dela Revij je glede na število ogroženih rednih delovnih mest sicer bolj ena taka mikrozgodba.

Dr. Aleksander Zadel: "Živimo v patološki družbi"

Dr. Aleksander Zadel je predstojnik Oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, hkrati pa tudi ustanovitelj in direktor zasebnega Inštituta C. A. R. (Corpus Anima Ratio), v okviru katerega organizira treninge upravljanja medosebnih odnosov v podjetjih in drugih institucijah. Poudarja, da veliko težav, s katerimi se spoprijema današnja slovenska družba, izhaja iz otroštva in neprimerne vzgoje. Infantilnost, patološkost, neodgovornost in pomanjkanje vizije ter samokritičnosti so le nekatere od težav, ki jih našteva. Kljub vsemu je prepričan, da se bodo zadeve obrnile na bolje. Vprašanje je samo, koliko danes živečih Slovencev bo ta obrat dočakalo.

Dr. Taja Kramberger: "Spletka je starorežimska politična strategija"

Dr. Taja Kramberger je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala arheologijo in zgodovino ter nadaljevala z doktorskim študijem zgodovinske antropologije. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je skupaj z Dragom Rotarjem zasnovala študije zgodovinske antropologije, šest let je študente in študentke učila misliti zgodovino, nakar so jo, po njenih besedah, prav zato odpustili z univerze. V teh dneh se angažira v boju delavcev za svoje pravice v Luki Koper, kajti meni, da neoliberalci povzročajo krivice vsem zaposlenim.

Milan Potrč: »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec«

Miran Potrč je eden od podpredsednikov SD, je tudi podpredsednik državnega zbora, poslanec z najdaljšim mandatom na Šubičevi. Nekoč je delal v socialistični skupščini. Njegova politična kilometrina je dolga. Prizna, da njegovi stranki SD danes ne kaže najbolje. A za težave ni kriv samo Borut Pahor. Nasprotno, Potrč je eden od članov stranke, ki dopušča možnost predčasnih volitev in ki hkrati misli, da je treba na njih znova poskusiti z Borutom Pahorjem.

 Zdenko Domančić: "Naš imunski sistem je naš daleč najsposobnejši zdravnik"

Obstaja na stotine štorij in pričevanj, obstajajo bale časopisnih člankov, obstajajo uradni dokumenti zelo reputabilnih inštitutov, obstajajo cele knjige o tem dalmatinskem fenomenu. V zadnjih letih so postale na hrvaških televizijah oddaje o Zdenku Domančiću nič manj kot neki povsem samosvoj žanr. A nad vsem drugim obstajajo tisoči in tisoči ljudi, ki še vedno derejo v toplo snažno sobanico na vrhu blejskega hotela Lovec. Devetkrat od desetkrat so to hudo bolni ljudje z vsega sveta, ki so celo življenje plačevali kot žuti, zato da jih zdaj njihov uradni zdravstveni sistem v najboljšem primeru samo žali, v najslabšem pa aktivno zastruplja.

Dr. Gregor Virant: "Patria je nekakšna mora"

Ni dvoma. Gregor Virant je alternativa. Alternativa na desnici. Bil je eden najbolj popularnih članov Janševe vlade, ki se sedaj vrača skozi javnomnenjske ankete kot novi, potencialni lider desnice. Zakaj, je očitno. Ni žaljiv, rad se nasmehne, želi resetirati Slovenijo in - noče v politiko. Njegovi kritiki si sicer reseta po Virantovi predstavi ne želijo. Zamerijo mu, da je enkrat s svojo prijazno plačno reformo državi okrog vratu že obesil mlinski kamen. Z nasmehom, seveda.

Zoran Jankovič: "Prašnih delcev se ne bomo mogli znebiti"

Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem smo se pogovarjali o ukrepih za zmanjšanje prometa in s tem za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu. Nekajkrat ga je dopolnila načelnica občinskega oddelka za varstvo okolja Alenka Loose.

Maja Haderlap: "Rasla sem z občutkom, da moram ves čas dokazovati svojo eksistenco"

Maja Haderlap je prejšnji teden za odlomek iz svojega romanesknega prvenca Angel pozabe (Engel des Vergessens) prejela nagrado Ingeborg Bachmann, eno najvidnejših literarnih nagrad, ki jih podeljujejo na nemškem govornem območju. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem.

Srećko Horvat: "Brez samokritičnega odnosa do samega sebe se ne razvijaš."

© Tjaša Zajc

Horvatova življenjska zgodba, ki je po njegovih besedah botrovala njegovemu ukvarjanju z aktualnimi družbenimi vprašanji, se sliši kot kakšen roman Johna Irwinga. Njegova družina je do leta 1991 živela v Nemčiji, starši, oba ekonomista, pa so prehodili dolgo pot od navadnega delavca do svetovalca v bankah. Po osamosvojitvi se je družina vrnila na Hrvaško in odprla verigo butičnih trgovin z oblačili. Ni šlo in bankrotirali so. Nato so se na Velebitu začeli ukvarjati z kozjerejo, pa spet ni šlo. Namesto koz so nato kupili sto ovac. Pa se tudi tokrat ni izšlo. Konec srednje šole, ko se je Horvat že budil kot mladi intelektualec, je bil tudi sam pastir na Velebitu. O tistem času pravi: »To je zanimivo tudi teoretsko, saj človek, če bere razsvetljence, vedno bere o ''vračanju k naravi'', kako je to lepo, kako lepo je živeti z naravo, a narava sploh ni tako lepa. Okrutna je in v resnici zaradi medvedov, ki so zaščiteni, lahko končate v zaporu, če ga ubijete. Vseskozi ste pod eksistencialno grožnjo.«
Tudi osebne življenjske izkušnje, vzponi in padci, so zaznamovale Horvatovo misel in njegov pogled na svet. Kot pravi sam, je na lastni koži izkusil, kaj lahko povzroči kapitalizem, in se odločil, da ga bo skušal razumeti, hkrati pa iskal nove načine sobivanja.

Dr. Marko Košak, ekonomist: "Za zdaj lahko rečemo, da so slovenske javne finance za evroobmočje bolj ko ne sladke skrbi"

Slovenske javne finance in bančni sistem niso v tako zelo katastrofalnem stanju, kot se včasih skuša prikazati, a korenite spremembe bodo kljub temu nujne, opozarja dr. Marko Košak, strokovnjak za bančništvo in finančne trge ter predavatelj na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Dr. Pavel Gantar: "Trenutno smo se znašli v neki krizi zaupanja v politiko v celoti."

Vedeti je treba, da je funkcija predsednika državnega zbora specifična v smislu, da začne odstop veljati takoj, ko se z njim seznani državni zbor. Predvsem pa je treba vedeti, da s te funkcije ni mogoče kar tako odkorakati in da je potreben čas, da se izbere kandidata za novega predsednika. Želel sem si, da bi to opravili že v sklopu julijske seje, vendar predloga za novega predsednika še nismo dobili, zato sem sklenil počakati do septembra. Ne bi želel prevzeti odgovornosti, da bi bil državni zbor mesec in pol brez predsednika.

Dr. Tadej Strehovec: "Neporočeni duhovnik je vedno na voljo"

Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje...

Franc Križanič: "Šlo bo torej malce gor, malo dol, nato pa gor."

Ko smo zadnjič srečali Križaniča, je bil napet. Živčen. Poln napetosti in skrbi. Pobranih davkov ni bilo od nikoder, v javnosti so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, potem ko je predstavil dejansko edino resnično socialdemokratsko reformo te, sedaj že skoraj bivše vlade: višjo obdavčitev bogatejših. Ta teden, po vseh koalicijskih pretresih in z na pol mrtvo Grčijo na mednarodnem prizorišču, pa je bil Križanič izjemno sproščen. Celo radoživ ali poskočen. Možnosti sta dejansko samo dve: Ali se je začel državni proračun polniti z nenapovedanimi davčnimi prilivi. Ali pa imajo tiste bioenergetske ploščice pod sejno mizo v finančnem ministrstvu res tak čudežen učinek.

Boštjan Gombač: "Vse je glasba"

Po teoriji je lahko vsak šum, vsak zbir zvokov, ni nujno, da jih proizvajajo inštrumenti ali gibanje človeških glasov - vse je lahko glasba. Če pa govorimo o glasbi, kot jo poznamo, se pravi zvoki, ki jih izvabljamo s pomočjo glasu, glasbil in drugih zvočil, jo že od baroka lahko žanrsko opredeljujemo. Globlje, filozofsko, pa je glasbo zelo težko razložiti.

Dr. Igor Pribac: "Mi nismo to, kar smo bili."

Z dr. Igorjem Pribcem, docentom za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti, smo se ob dvajseti obletnici osamosvojitve Slovenije pogovarjali o posebnostih tranzicije v Sloveniji, stanju duha v političnem prostoru, o vzrokih za averzijo do politike in tudi o pomanjkanju notranje svobode ljudi. Dr. Pribac je prepričan, da se je treba odvrniti od ideološke matrice slovenstva, ki temelji na...

Srđa Popović: "Vsak skuša uveljaviti le svojo resnico"

Srđa Popović je odvetnik iz Beograda. Burno kariero je začel tvegano in tako tudi nadaljeval: branil je disidente v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih in ga je zelo pogosto doletela enaka usoda kot njegove kliente. Zapirali so ga, ga onemogočali, izločali, oblasti so ga skušale ustaviti s procesi zoper njega. Sam razen razvpitosti, morda slave, od tega ni nikoli imel kaj dosti, poleg tega, da je še poglobil svojo strast do obrambe človekovih pravic: bil je ključen človek pri pobudi za odpravo smrtne kazni, ki je bila v Sloveniji dana leta 1983, tudi zato, ker v Srbiji ni bila mogoča. Mladina jo je objavila kot prvo peticijo, za katero so se podpisi zbirali javno, prek medija. Zgodnja leta jugoslovanskega disidentstva so ključno povezana z imenom Srđe Popovića, prav tako vsa gibanja, ki se nanašajo na človekove pravice. Pojavljal se je v procesih zaradi »verbalnega delikta« (čl. 133) po vsej Jugoslaviji, prvi se je zavzemal za pravice Albancev, dal pobudo za peticijo v prid albanskim demonstrantom na Kosovu leta 1981, ki jo je podpisalo kakih 200 ljudi, v glavnem iz Beograda. V devetdesetih letih pa se je izrazito postavil na stran tistih, ki so nasprotovali vojni in nacionalizmom, neumnosti, bi lahko rekli. Deset let je živel v ZDA, potem se je vrnil v Srbijo in sedaj vodi zgodovinski proces v imenu družine Đinđić, ki bo, kot je videti, razkril popolnoma drugačno, veliko širše in veliko nevarnejše ozadje umora Zorana Đinđića, kot smo si predstavljali doslej. V Ljubljano je prišel z dokumentarnim filmom, za katerega pravi, da je »talking heads«, pač zaradi pomanjkanja denarja. V filmu govorijo o atentatu prijatelji, tisti, ki so podvomili o konstruktu okrog tega »umora«, ugledni analitiki, peščica tistih, ki so ostali zunaj srbske nacionalistične večine. Film je nastal v produkciji Peščanika, medijske hiše, ki danes v Srbiji edina zmore zastaviti takšne projekte.

Igor Lukšič: "Sem apologet stabilnosti"

Igor Lukšič je minister za šolstvo. Nekoč je bil podpredsednik Socialnih demokratov, danes v stranki nima vidnejše funkcije. Na zadnjem kongresu s svojimi idejami o prevetritvi ni uspel. Kljub temu še vedno podpira Boruta Pahorja, ker po njegovem mnenju prinaša stabilnost, njegove napake, ki jih tudi zadržano priznava, pa naj ne bi bile tako usodne.

Gregor Golobič: "Prehitevali smo sami sebe"

Stranka Zares je v sredo skupaj z LDS svoji veliki partnerici SD nedvoumno povedala, da pričakuje novega premiera. V nasprotnem primeru stranki ne bosta več sodelovali v vladi. Predsednik Zaresa Gregor Golobič v intervjuju pojasnjuje, kakšni so po njegovem mnenju pravi razlogi za politično krizo. Kaj se zgodi, če se vlada noče odločati, in kaj pomeni, da v njej še vedno vztraja duh malega Janše. Golobič je neomajen, ni mu žal, da pred leti ni odstopil. A kot minister odstopa sedaj, ker se kot predsednik stranke počuti kot eden od najbolj odgovornih za izgubo zaupanja javnosti v izginjajočo vlado Boruta Pahorja. Na prihodnost ne gleda optimistično.

Prof. dr. Mojmir Mrak: "Odpis dolga je politično vprašanje"

Prof. dr. Mojmir Mrak, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Če je država insolventna, njenega problema ni mogoče reševati z zdravilom za nelikvidnost, torej z zagotavljanem dodatnih finančnih sredstev.«

Dr. Philip Altbach: "Danes vsi poznajo znak za mir, a skoraj nihče ne ve, kaj pravzaprav ponazarja"

Začelo se je leta 1960, ko se je študent chicaške univerze odpravil v Veliko Britanijo, in tam je njegovo oko po naključju obstalo na bedžu s preprostim simbolom, na katerem so bile le tri črte. Znak, ki so ga uporabljali lokalni borci za jedrsko razorožitev, mu je bil všeč, zato ga je odnesel domov. Ker je bil sam takrat eden vidnejših predstavnikov ameriškega študentskega gibanja, ki je bilo ravno takrat v polnem razmahu, in ker so se zavzemali za družbene spremembe, večje spoštovanje človekovih pravic in konec vojne v Vietnamu, je kolegom predlagal, da bi mirovniški znak iz Evrope prevzeli tudi sami. Kmalu zatem znak za mir ali “peace” ni postal le njihov simbol. Postal je mednarodni simbol miru in hkrati eden najbolj prepoznavnih simbolov sploh. Dr. Philip Altbach seveda ni znan le po tem, da ima zasluge za globalno prepoznavnost znaka za mir. Je tudi priznani strokovnjak za visoko šolstvo in odličen poznavalec visokošolskih sistemov po vsem svetu. Njegova karierna pot je impresivna, saj je med drugim poučeval na univerzah Harvard, Stanford in Wisconsin-Madison, pa tudi denimo na Univerzi Bombaj in šanghajski univerzi, ki pripravlja najbolj znano lestvico kakovostnih visokošolskih ustanov. Zadnje desetletje in pol poučuje na Boston Collegeu, kjer vodi tudi Center za mednarodno visokošolsko izobraževanje. V Sloveniji se je ustavil na poti iz Moskve, med drugim zato, da bi zbral dodatne informacije za članek, ki ga pripravlja o našem visokošolskem sistemu.

Jaime Pastor Verdú: "Prišla je nova politična sila"

Jaime Pastor Verdú (1946), profesor na španski Nacionalni univerzi za izobraževanje na daljavo, proučuje družbena gibanja. Leta 1966 je bil član Ljudske osvobodilne fronte (PLF), ki se je borila proti krutemu režimu generala Franca. Leta 1969 je moral pobegniti v Francijo in se v Parizu priključil emigrantski PLF, ki je takrat že bila del Četrte internacionale.

Milan Jesih: »Stisnjeni smo v kot«

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih o tem, zakaj se je društvo odločilo, da pozove slovensko politiko k streznitvi

Svet modrecev

V Sloveniji se vsi panično sprašujejo: kako bi rešili politično krizo? In posledično: kako bi rešili finančno-gospodarsko krizo? Nekateri rešitev vidijo v novi koaliciji, drugi v tehnični vladi, tretji v predčasnih volitvah. SLS rešitev vidi v Svetu modrecev. Kaj bo to in kaj bodo modreci sklenili, je težko reči, toda preden se ustanovijo in začnejo modrovati, bi bilo dobro, da bi si ogledali kak dober zgled, recimo Svet modrecev, ki se je zbral pri zborniku Ekonomika, ki daje prednost ljudem (People First Economics). Pri tem zborniku, ki so ga zelo hitro ponatisnili, so se zbrali nobelovec Joseph Stiglitz, karizmatični Noam Chomsky, Naomi Klein, avtorica Doktrine šoka, okoljski aktivist George Monbiot, Ann Pettifor, ena izmed prvih, ki so napovedali veliko finančno krizo, ameriška kolumnistka Barbara Ehrenreich, bolivijski predsednik Evo Morales, indijska ekonomistka Jayati Ghosh, avtorica mnogih cenjenih knjig Susan George (npr. Mi, evropska ljudstva), filipinski poslanec Walden Bello, sicer avtor kopice knjig (npr. Vojne za hrano), profesorji od tu in tam, nekdanji in zdajšnji uredniki progresivnih revij, ugledni finančni svetovalci, aktivisti in ekonomist John Christensen, znan po tem, da se je infiltriral v davčna nebesa na otoku Jersey in jih potem pikantno razkrinkal. Če bi ideje tega Sveta modrecev združili, povezali in rezimirali, potem bi dobili ustavo novega svetovnega reda.

Alenka Gril: "Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena"

Vegrad je v slovenskem gospodarstvu pustil luknjo, vredno 450 milijonov evrov. Za dva nakupa patrij. Za dve dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Za še dve leti brez predlagane pokojninske reforme. Kot v intervjuju razkriva Alenka Gril, ki je sedaj stečajna upraviteljica te sramote slovenskega kapitalizma, so na vsej črti odpovedali prav vsi. Ne samo naivni sindikati in podizvajalci. To luknjo je izkopala neodgovorna revizijska hiša, za nos se je zavestno ali nezavedno pustil voditi delovni inšpektorat, mižala je davčna uprava. Zakaj? Zaradi podjetniške svobode? Ali zato, ker so se v Liechtenstein nakazovale provizije in ker so se nekaterim znanim Slovencem podarjala stanovanja, kot opisuje Grilova?

Jure Aleksejev: "Mlade povezuje danes čisto samo še ena skupna točka, in to je njihova starost"

Ne spomnim se, kdaj je kdo nazadnje tako očaral intelektualno slovensko javnost kot pred tedni Jure Aleksejev s svojim kratkim nastopom v Studiu City. Mladenič, po današnjih kriterijih pravzaprav še otrok, je zelo različne ljudi v petih minutah tako navdušil s svojo artikuliranostjo in širino, da ga zlepa niso mogli pozabiti.

Dr. Bojan Bugarič: "Sem levičar"

Dr. Bojan Bugarič na pravni fakulteti predava o upravnih sistemih. Nekoč je bil njihov del, saj je bil sekretar na notranjem ministrstvu, sodeloval pa je tudi s Pahorjevimi Socialnimi demokrati. Danes je do njih kritičen, ne do slovenske različice, pač pa do vse evropske socialne demokracije, ki je postala brezizrazna, ki se je pomaknila na sredino, ki je pozabila na svoje ideološke korenine in zaveze k boljšemu svetu. Zato tudi zgublja in zato evropske države in evropsko komisijo vodijo desni politiki.

Dr. Ivan Čolović: »Na prejšnjih volitvah je zmagala evropska Srbija, poraz pa je doživela Srbija z geslom 'Kosovo je srce Srbije'.«

Dr. Ivan Čolović (1938), rojen Beograjčan, je leta 1971 ustanovil kultno Založbo 20. stoletje (Biblioteka XX. vek). Njegov »mali krog svobode«, kot sam imenuje svojo založbo, je bil v prejšnjih desetletjih tisti kanal, ki je Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo oskrboval z najbolj »svežo« in včasih tudi »nezaželeno« literaturo o antropoloških, socioloških in etnoloških vprašanjih. Čolović je po izobrazbi etnolog in antropolog, sicer pa je zaposlen na Etnografskem inštitutu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zadnja desetletja se ukvarja s politično mitologijo Srbije in Balkana, saj, kot pravi, »živi v državi, v družbi, ki me spodbuja in prisiljuje, naj sprejmem nekatere stvari, ki jih ne morem sprejeti. O njih moram razmisliti, preden jih sprejmem ali nazadnje - zavrnem.« O teh temah je premišljeval v knjigah, kot so Bordel bojevnikov, Politika simbolov, Balkan - teror kulture in Zid je mrtev, živeli zidovi. Za razgaljanje kosovskega mita in procesov v Srbiji je pravi sogovornik.

Dr. Aljaž Ule: “Trenutno se vedemo kot razočarani otroci”

Dr. Aljaž Ule je 37-letni raziskovalec in predavatelj na Univerzi v Amsterdamu, v manjšem deležu pa je zaposlen tudi na Fakulteti za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije v Kopru.
Ukvarja se predvsem s strukturo in z učinkovitostjo trgov, z dinamiko socialnih omrežij, kulture in družbenih norm ter z njihovim vplivom na prostovoljno pomoč in sodelovanje v družbi.

Franc Kangler: "Užalili ste čustva številnih Mariborčanov"

“Užalili ste čustva številnih Mariborčanov, slabe volje sem,” je Kangler dejal že, ko nas je sprejel, izrečeno pa se je nanašalo na prejšnjo naslovnico Mladine, kjer smo pisali o Evropski prestolnici korupcije. Po odmevni policijski akciji, ko je postalo jasno, da je župan drugega največjega slovenskega mesta osumljen 15 kaznivih dejanj, se Kangler pripravlja na protinapad. Nekajkrat nas je prosil, naj izklopimo snemalnik. Opisoval je primere, kako napačno so policisti razumeli nekatere prisluhe. Na očitke, da je postal precej premožen, je pripovedoval o nekaterih nenavadno premožnih kriminalistih, v odgovor na očitke o korupciji pa omenjal pomoč ljudem v stiski, ki bi jo lahko ravno tako razumeli kot zlorabo položaja. Takšna je njegova plat zgodbe.