Franc Kangler: "Užalili ste čustva številnih Mariborčanov"

“Užalili ste čustva številnih Mariborčanov, slabe volje sem,” je Kangler dejal že, ko nas je sprejel, izrečeno pa se je nanašalo na prejšnjo naslovnico Mladine, kjer smo pisali o Evropski prestolnici korupcije. Po odmevni policijski akciji, ko je postalo jasno, da je župan drugega največjega slovenskega mesta osumljen 15 kaznivih dejanj, se Kangler pripravlja na protinapad. Nekajkrat nas je prosil, naj izklopimo snemalnik. Opisoval je primere, kako napačno so policisti razumeli nekatere prisluhe. Na očitke, da je postal precej premožen, je pripovedoval o nekaterih nenavadno premožnih kriminalistih, v odgovor na očitke o korupciji pa omenjal pomoč ljudem v stiski, ki bi jo lahko ravno tako razumeli kot zlorabo položaja. Takšna je njegova plat zgodbe.

Mitja Gaspari: "Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično"

Mag. Mitja Gaspari je ekonomist, več let je bil guverner Banke Slovenije in dvakrat minister za finance, kandidiral pa je tudi za predsednika republike. Poleg predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je ključni član vladne ekipe pri iskanju rešitev za čim hitrejši izhod Slovenije iz krize. Njegovi pogledi na nekatera najpomembnejša ekonomska vprašanja, kot so umik države iz gospodarstva, dokapitalizacija bank v večinski državni lasti in uvedba kapice na socialne prispevke, so v diametralnem nasprotju s pogledi ministra Križaniča. Gaspari se s tem ne obremenjuje in od svojih stališč tudi ne namerava odstopiti, pa čeprav mu z njimi pogosto ne uspe prepričati preostalih članov vladne ekipe. Mesto predsednika vlade ga ne zanima.

Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"

Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ...

Dr. Slavko Gaber:"Namesto da bi rasla profesionalnost politikov, rastejo upanja v odrešitelje"

Dr. Slavko Gaber je bil dolga leta šolski minister, pomemben član LDS, eden od ključnih politikov Slovenije. Leta 2008 je politiko zapustil in se vrnil na univerzo. Danes pravi, da je pogled zunaj politike velikokrat drugačen kot znotraj nje, morda celo boj jasen, in da temeljni problem Slovenije ni v neki vladni krizi, pač pa v tem, da nihče, ne na levi ne na desni, ne razmišlja o velikih strukturnih premikih v sodobni družbi, ki se dogajajo Evropi in Sloveniji. Namesto tega je levica popolnoma dezorientirana, desnica pa že triumfira, napoveduje vračanje v neoliberalni svet in vladavino, podobni Madžarski. In Slovenija bo lahko izgubila “redko priložnost za dolgoročno utrditev v družbi nacij, ki omogočajo pravično, odprto družbo in visok standard življenja”. Res pesimistična napoved.

Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«

V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Mikel Lezamiz: "Naše gospodarstvo se že prebuja"

Mikel Lezamiz je direktor za izobraževanje v Združenju kooperativ Mondragon v Baskiji v severni Španiji, največjem konzorciju podjetij na svetu, ki so v lasti zaposlenih. Lezamiz, sociolog, politolog in ekonomist, velja za najboljšega poznavalca zgodovine, delovanja in tudi sedanjih izzivov, s katerimi se spoprijemajo kooperative, ki so vodilna skupina podjetij v Baskiji in po deležu dobička sedma najmočnejša gospodarska entiteta v Španiji. Danes je v združenju v 120 podjetjih zaposlenih okrog 100 tisoč delavcev lastnikov in združenje se uspešno kosa s konvencionalnimi podjetji. Kooperative so v lasti zaposlenih, njihova moč pa temelji na načelu en človek - en glas. Baskovske kooperative so dokaz, da je mogoče razviti visoko konkurenčna podjetja, ki so tudi solidarna in imajo močno socialno dimenzijo.

Dr. Zora Konjajev: "Zdi se mi, da počasi lezemo gor"

Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921 na Ptuju, a od mladih nog živi v Ljubljani. Izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev. Po maturi na klasični gimnaziji je v Ljubljani študirala medicino. Študij je prekinila vojna. Med vojno je kot študentka medicine sodelovala v OF, bila zaprta in oktobra 1943 odšla z dojenčkom v partizane. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, kjer je sodelovala tudi pri operaciji komandanta partizanske vojske Franca Rozmana Staneta. Po osvoboditvi je končala študij, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in se posvetila profesuri in znanstvenemu raziskovanju. Najin pogovor se je gibal v časovnem loku skoraj devetih desetletij. Zajel je pevsko delovanje sester Stritar, njeno doživljanje partizanstva in povojnega razvoja zdravstva. Dr. Zora Konjajev, ponosna pripadnica narodnoosvobodilnega boja, je prepričana, da bodo prihodnji rodovi še bolj cenili vrednote NOB kot današnji. Zadovoljna je, da se mladi danes »ponovno oprijemljejo vrednot, kot so osebna integriteta, spodobnost, tovarištvo in sodelovanje. To zbuja upanje.«

Ivana Simić Bodrožić: »Dokažeš se na hrbtu drugega.«

Ivana Simić Bodrožić je lani napisala roman, ki so ga na Hrvaškem nestrpno čakali. Vsaj tako so zatrjevali literarni kritiki, potem ko so noč preživeli med platnicami Hotela Zagorje. Pisateljica, rojena leta 1982, je rodni Vukovar zapustila na predvečer vojne. Z bratom in mamo so odšli na morje na počitnice in se nikoli več vrnili domov. Več kot desetletje pozneje je izvedela, da je bil njen oče med ubitimi hrvaškimi branitelji v Ovčari.
Pisateljica, ki je bila prej pesnica, v svojem prvencu skozi oči dekleta opisuje medvojno življenje pregnanih v Zagrebu. Živi v svetu ignorance in brezbrižnosti, ubornosti in ščurkov, a je borka in v resnici optimistično dekle. »V življenju je vedno tudi smeh,« je zatrjevala v sredo v Ljubljani.
Za svoji dve literarni deli - pesniško zbirko Prvi korak v temo in roman Hotel Zagorje, ki je v slovenščini izšel pri založbi Modrijan - je dobila tri velike hrvaške literarne nagrade. Še letos si želi izdati novo knjigo, zbirko kratkih zgodb. Pravi, da je napisala roman, ki ne spodbuja sovraštva: »Želim, da moja otroka poznata zgodovino, a nočem, da sovražita svoje sosede zaradi tega, kar se je zgodilo meni.«

Dr. Bogomir Kovač: "Boljša je vsaka pot kot brezpotje"

Resna kriza je tudi čas za resen premislek. In ker očitno to je resna kriza, torej blokada vodenja na vseh ravneh, smo se k resnemu pogovoru usedli z dolgoletnim Mladininim kolumnistom, dr. Bogomirjem Kovačem, strokovnjakom za krize in za vodenje. Kovač (1952), sicer profesor na Ekonomski fakulteti, je eden najboljših teoretikov vodenja velikih družb - korporativnega upravljanja. Poleg tega je imel srečo, da je delo sedanje vlade spoznal tudi skozi prakso, v času vodenja Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ko se je zdelo, da bo Borut Pahor spremenil slabo kadrovsko prakso, ki jo je vpeljal že Janez Janša. Kovač je položaj razočaran zapustil. In tako se seveda po dogodkih, ki smo jim bili priča zadnji teden, postavlja vprašanje, nad čim smo sploh še lahko navdušeni. Kdo nam je ukradel svetilnik?

Sebastjan Selan: "Približno polovica ministrstev pridobiva ali uporablja naše informacije"

Za institucijo, ki se mora neprestano braniti pred očitki, češ da njene korenine segajo še v čas tajne policije, Udbe ali SDV, se verjetno spodobi, da jo vodi mlad človek. Pred osmimi meseci je to nalogo prevzel 36-letni Sebastjan Selan, doslej najmlajši direktor Sove. Predsednik vlade Borut Pahor ga je na vrh agencije postavil zaradi pritožb o slabem delovnem vzdušju. Še svež je takoj padel v t. i. arhivsko afero, zadnjo izmed zgodb, ki obremenjujejo agencijo. Preden je prevzel direktorovanje, je vodil obveščevalni center v Kopru, še pred tem je delal kot obveščevalec na gospodarskem področju. Intervju z direktorjem Sove ni mačji kašelj. Selan je pogovor vsakih 15 minut prekinil in off-the-record razložil, zakaj ne more odgovoriti, fotograf je bil lahko zraven le na začetku in na koncu.

Dr. Miroslav Stanojević: "V Sloveniji je notranja kritika postala že destruktivna"

Dr. Miroslav Stanojević, redni profesor na FDV, raziskuje sociologijo dela in poučuje industrijske odnose. Z njim smo se med drugim pogovarjali o “kondiciji” slovenskega gospodarstva v današnjem času, predvsem pa so nas zanimala njegova stališča do vzrokov za propad socialnega dialoga v času krize. Kaj je botrovalo radikalizaciji sindikatov in delodajalcev in kakšne so (lahko) posledice odločitev vlade, če jih sprejema brez soglasja socialnih partnerjev? Dr. Stanojević poudarja, da je treba socialni dialog, tudi zaradi ohranitve postulatov demokracije in stabilnosti, obnoviti, in opozarja na že “pregovorno” črnogledost pri ocenjevanju razmer doma.

Dr. Valentin Inzko: »Slogo smo zaigrali, ker si ne želimo prepirov«

Takoj za tem, ko so se 1. aprila končala zadnja pogajanja o številu dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, so vsi udeleženci, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, odposlanec predsednika države, državni sekretar Josef Ostermayer, in trije predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev) in dr. Valentin Inzko, dejali, da je bil dosežen kompromis. Nato se je izkazalo, da se dr. Inzko s kompromisom dejansko ni strinjal, sedaj pa je »njegova« organizacija kompromis o postavitvi 169 dvojezičnih krajevnih napisov zavrnila z zahtevo po 175 napisih.

Miro Senica: "V življenju delam in povem, kar mislim"

Nikogar, ampak res nikogar si v preteklem letu niso Slovenci pogosteje predstavljali v najbolj nenavadnih pozah. Nihče ni bolj buril domišljije. Miro Senica, odvetnik. Miro Senica, moški notranje ministrice Katarine Kresal. Človek, ki sredi belega dne nosi črne lakaste čevlje. Njegove roke so sterilne. Njegova pisarna je bahava, rož v vazi sprejemnice preveč, preveč je kamna. Eh, vsega je preveč. Preveč je avtomobilov, rož, umetnin, kipov, slik, težkega pohištva, močnih barv ... Ampak vse to so vprašanja o stilu in okusu. Je to že dovolj za obsodbo? Sicer pa: ni tako samozavesten človek, kot se zdi. Noben lak na čevljih mu ne pomaga. Zdi se celo malo zlomljen. Najprej smo ga vprašali o psih. Ker vsi pričakujejo to vprašanje, mar ne?

Dr. Janez Krek: "Posla smo se lotili zaradi mlade generacije"

Minister Lukšič je pred dvema letoma napovedal, da se našemu šolskemu sistemu obeta druga celovita reforma, ki bo doletela vse ravni izobraževanja, od vrtcev do osnovnih šol, gimnazij in drugih srednjih šol. Reforma se je začela z belo knjigo, torej s temeljito analizo stanja in snovanjem konkretnih sprememb. Njeno pripravo je Lukšič zaupal skupini strokovnjakov pod vodstvom dekana ljubljanske pedagoške fakultete, dr. Janeza Kreka, ki je sodeloval že pri prvi veliki poosamosvojitveni reformi slovenskega šolstva, ki jo je v 90. letih vodil tedanji minister Gaber. Dve leti sta mimo in bela knjiga je zdaj že skoraj nared. Tik pred začetkom javne razprave o njej smo se s Krekom pogovarjali o tem, kakšne so predlagane novosti in katero smer bi moral po mnenju stroke ubrati naš šolski sistem.

Gilberto Gil: "Moramo nadaljevati, nadaljevati delo, ustvarjanje"

Gilberto Gil govori z rokami in njegovi stavki se pogosto končajo na konicah prstov. Dlani kažejo in objemajo neizgovorjeno in oči iščejo, ali sogovornik vidi, o čem govori. V črni Adidasovi trenirki sedi po tonski vaji pred koncertom v drugem nadstropju goriškega teatra Verdi. Oseminšestdesetletnik je droben glasbeni velikan, ki je iz brazilske glasbe naredil glasbo sveta, v Brazilijo pa s svojo glasbo prinesel najmodernejše, svobodomiselne in najboljše izraze sveta. Igral je s Pink Floydi, s skupino Incredible String Orchestra in z Jimmyjem Clifom. Vedno je razumel, da je vse, z glasbo vred, tudi politično. Zaradi ustvarjanja in preizkušanja mej svobode pod tedanjo vojaško diktaturo sta s prijateljem Caetanom Veloso leta 1969 pristala v zaporu. Nekaj mesecev kasneje sta morala za tri leta v izgnanstvo.
Leta 2003 je Gilberto Gil sprejel ponudbo novoizvoljenega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve in naslednjih pet let vodil ministrstvo za kulturo. Vpeljal je sodelovanje s Creativi Commonsi, za polovico povečal znesek državnega denarja, namenjenega kulturi, in začel izvajati program kulturnih točk, ki so informacijska in ustvarjalna vozlišča, odprta za vsakogar, njihovo idejno zasnovo pa so povzele že številne države, med drugimi tudi Italija.
Danes je spet samo in tudi glasbenik. V zadnjih treh letih je izdal tri plošče in spet in spet igral navdušeni in predani publiki. V petek, 8. aprila, bo ponovno nastopil v Ljubljani, v Cankarjevem domu, tokrat s sinom Bemom in z izjemnim čelistom Jaquesom Morelenbaumom.

Lazar Stojanović: "Ljudje večinoma hočejo zvedeti, kaj se je zgodilo, ne pa se spraviti"

Lazar Stojanović (66), srbski režiser, publicist in urednik, je v bivši Jugoslaviji postal znan po dokumentarno-igranem filmu Plastični Jezus. Zaradi »protirežimske« narave filma je bil obsojen leta 1971 na tri leta zapora, film pa je ostal do leta 1990 v bunkerju. Med tistimi deli, ki so najbolj razburila javnost, pa je tudi leta 1993 posneti film Srbska epika. Gre za dokumentarno-psihološki portret voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tribunal za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ga je uvrstil med dokazno gradivo v procesu proti Karadžiću. Pretresljiva pa je njegova filmska pripoved z naslovom Škorpijoni-spomeničarji, v kateri brez reza uporabi dvanajstminutni posnetek masakra srbske specialne policijske enote nad Bošnjaki v Bosni. Stojanović v zadnjem času kot regionalni direktor koordinira medijsko kampanjo Rekom z namenom ustanoviti Regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic, ki so se zgodili v devetdesetih letih na območju nekdanje Jugoslavije.
Lazar Stojanović od leta 1990 živi v New Yorku v Združenih državah Amerike. Več let je bil tudi prevajalec v Združenih narodih. Na Balkanu pa snema filme in zdaj poskuša z Rekomom čim bolj osvetliti krvavo dogajanje zadnjih balkanskih vojn.

Dr. Dušan Plut: "Menim, da ni za odpiranje šampanjcev prav nobenega razloga"

Jedrska nesreča na Japonskem je razpravi o prihodnosti slovenske energetike, ki že tako poteka zaradi bližajočega se sprejetja Nacionalnega energetskega programa, sploh pa zaradi zloglasnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, dala dodatno razsežnost. Naenkrat je omenjanje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško precej bolj previdno, celo pozivi k takojšnjemu zaprtju elektrarne so spet oživeli. Čeprav je dolgoročno načrtovanje pod vtisom trenutnega izrednega dogajanja nespametno, pa je to vseeno dobra priložnost za širši pogled na problematiko zagotavljanja zadostne količine energije za nemoteno delovanje države. Dr. Dušan Plut, redni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, nekdanji predsednik Zelenih in član predsedstva Slovenije, je dolgoletni nasprotnik jedrske energije in zagovornik trajnostnega razvoja, hkrati pa je znan po tem, da kljub nekaterim radikalnim stališčem ohranja stvaren pogled na okoljevarstveno problematiko in s tem povezana vprašanja.

Drago Kos: "Če bi sredi devetdesetih slovenska pravna država delovala, potem večine akterjev teh novodobnih afer sploh ne bi bilo več"

Zadnja razkritja v orožarski aferi, ki ji ljubkovalno pravimo mati vseh afer, so se spet končala v še enem retoričnem spopadu. A sredi devetdesetih je bilo drugače, veliko bolj resno. Tedaj je policija zgodbo skorajda pripeljala do konca. Če je bila to doslej največja konfrontacija med pravno državo in koruptivno politiko, potem politika tega boja zagotovo ni izgubila. Zato lahko danes bivši utemeljeno osumljeni, ki so jih namesto odvetnikov branili kar tožilci, ponavljajo, da so že vse stokrat pojasnili in da jim nikoli ni bilo nič dokazano. Toda spomin je lahko kratek, včasih pa zaradi dreves ne vidimo gozda. Vodja skupine kriminalistov sredi devetdesetih, ki so prvi začeli preiskovati trgovino z orožjem, je bil Drago Kos.

Valid Tumi: »Pripravljamo se na najhujše«

Zaradi Odisejeve zore, kot se imenuje vojaška akcija zahodnih držav v Libiji, se je mednarodna skupnost že nekaj dni po prvih bombardiranjih dodobra razklala, še posebej po tem, ko je bilo napadeno Gadafijevo vojaško poveljstvo v Tripolisu. Toda kaj si o vsem skupaj mislijo prebivalci Tripolisa in kako doživljajo bombardiranje? O tem in še drugih stvareh smo se pogovarjali z Validom Tumijem, enim izmed tistih prebivalcev Tripolisa, ki si še vedno prizadevajo demonstrirati proti Gadafiju.

Odisejeva zarja

Nemško-francoski vlak je odpeljal na prvo testno vožnjo - v Libijo. Toda ko je pripeljal v Libijo, na njem ni bilo Nemčije. Kar je seveda paradoks: Nemčija pri napadu na Libijo ni hotela sodelovati, Francija pač. Še več, Sarkozy, ki mu ratingi padajo, očitno upa, da bo napad na Libijo zanj naredil to, kar je za Busha naredil napad na Irak. Naslednji paradoks: Afriška unija, v kateri je 53 držav, je obsodila napad...

Zoran Thaler: ”Če se oni igrajo z mano, se lahko tudi jaz z njimi.”

Osumljeni poslanec v odstopu Zoran Thaler o evroposlanski aferi sprejemanja podkupnin

Dr. Will Kymlicka: "Obstaja občutek, da multikulturalizem ni pošten do večine, kar pa ne drži"

Kanadčan Will Kymlicka, profesor politične filozofije na Univerzi Queens v Kanadi in gostujoči profesor na mnogih ameriških in evropskih univerzah, je eden izmed očetov sodobne teorije multikulturalizma. Na njegove modele državljanstva, demokracije in socialne pravičnosti v razvoju multikulturnih družb, ki jih je predstavil v osmih knjigah in več kot dvesto člankih, se ne sklicujejo samo teoretiki, na posvete ga vabijo tudi ministri in predsedniki držav. Tudi pri predsedniku dr. Danilu Türku je bil. Zagotovo je Kymlicka, ki se je te dni mudil v Ljubljani in na oddelku za sociologijo FF v Ljubljani predaval o neoliberalnem multikulturalizmu, pravi naslov za pojasnila, kaj pravzaprav pomenijo “smrti” multikulturalizmov, ki so jih v zadnjem letu napovedali mnogi evropski voditelji. In tudi kaj je šlo narobe. Ob tem je treba opozoriti, da se je pojma multikulturalizem v zadnjih dveh desetletjih oprijel v javnostih slabšalen prizvok, kar so dovolj jasno ponazorile tudi besede nemške kanclerke Angele Merkel o »multi-kultiju«. Toda multikulturalizem je kot projekt in praksa upravljanja javnih politik s kulturnimi razlikami v vsaki družbi zagotovo vedno aktualen. Kymlicka je zanimiv zato, ker v primerjavi s konservativnimi pogledi na multikulturalizem, ki so »zaprli« skupine priseljencev v »etnične škatle« oziroma vzporedne družbe, zagovarja liberalni model integracije priseljencev z njihovim vključevanjem v večinsko družbo. Ta proces pa mora biti pravičen in pošten. Tako do priseljencev kot do večinske populacije.

Dr. Boštjan Žekš: "Uspelo nam je prebuditi, pa ne dovolj globoko, razmišljanje o novih generacijah, ki odhajajo v tujino"

Dr. Boštjan Žekš, minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, je doktor fizikalnih znanosti. Po opravljenem doktoratu je profesor sodeloval na univerzah v Nemčiji, Angliji in nekaj let predaval kot redni profesor na Univerzi v Recifu v Braziliji. Od leta 1987 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), med letoma 2002 in 2008 pa je bil tudi njen predsednik. Od leta 2008 je minister v Pahorjevi vladi.

Dr. Primož Šterbenc: "Protestniki bodo za resnične spremembe potrebovali še veliko energije."

Dr. Primož Šterbenc je odličen poznavalec mednarodnih odnosov, še zlasti v muslimanskem svetu, in pa doktor sociologije religije. Deluje kot raziskovalec in publicist, v svojem raziskovanju pa se osredotoča na islam, politično zgodovino ter religijsko-politične odnose znotraj muslimanskega sveta, politično-varnostna dogajanja na Bližnjem vzhodu, odnose med Zahodom in muslimanskim svetom, politiko EU do Bližnjega vzhoda in globalni strateško-varnostni položaj. Medtem ko se v medijih pojavljajo različno površne interpretacije ljudskih vstaj in uporov v arabskem svetu, ki med drugim zaznavajo komaj kaj več od tega, da gre pri vsem skupaj za tako imenovane Twitter oziroma Facebook revolucije, dr. Šterbenc opozarja, da vrenja v arabskem svetu ni mogoče dobro razumeti brez poznavanja islamske religije, številnih zgodovinskih ozadij ter ne nazadnje vloge neoliberalne ekonomske agende, ki jo je muslimanskemu svetu vsilil Zahod.

Dušan Merc: "Slovenski šolski sistem je rigiden in v sebi nima avtorefleksije"

Dušan Merc je dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Prule, ki ga javnost pozna po odločnih in največkrat tudi kritičnih izjavah na račun slovenske šolske politike, reform, vsakokratnega šolskega ministra, šolskega sindikata, pa tudi ravnateljev, učiteljev in staršev. Merc je tudi pisatelj in publicist. V zadnjem desetletju je izdal že enajst romanov in tri zbirke kratkih zgodb, v teh dneh pa je pri Študentski založbi izšel njegov novi roman, Pedagoški triptih, v katerem je v središče postavil fiktivni lik ravnatelja, ki sklene obračunati z akterji slovenskega šolskega sistema.

Harij Furlan: ”Preiskujemo več bivših in sedanjih funkcionarjev”

Harij Furlan, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, ocenjuje prvo leto delovanja urada kot uspeh

Mulatu Astatke: »Nisem želel izgubiti značaja, srca Etiopije«

Etiopskega skladatelja in vibrafonista, ki rad poprime tudi za druge inštrumente, Mulatuja Astatkeja (letnik 1943), v zgodovinah drugih godb navajajo kot očeta eklektičnega žanra ethio jazz. Raziskoval je na različnih poljih, najočitneje je združeval etiopsko tradicionalno godbo z zahodnjaškimi obrazci jazza, ki se ga je navzel, ko se je v 60. letih potikal po Londonu, New Yorku in Bostonu. Bil je prvi v svoji generaciji etiopskih glasbenikov, ki je veliko potoval in snemal v tujini - starši so ga poslali v Wales študirat aeronavtično inženirstvo, končal pa je na študiju glasbe v Londonu. Kmalu zatem je postal prvi afriški študent na Harvardu, živel in snemal je v New Yorku.
Njegovo domiselno in pionirsko spajanje dveh povsem različnih glasbenih tradicij je spodbudilo nastanek ethio jazza. Preprosto povedano je glavni hec v tem, kako združiti dva popolnoma različna sistema tonskih lestvic. Etiopska tradicionalna godba temelji na pettonski lestvici (pentatonika) in tudi inštrumenti so temu primerno »omejeni«, na njih ni mogoče igrati vseh dvanajstih tonov, na sistemu katerih temeljita jazz in vsa druga »zahodnjaška« tradicija. Astatke je bistro in vešče našel način povezovanja, ki pa je zbudil pozornost svetovnega poslušalstva šele veliko, zelo veliko pozneje, ključna pa sta bila dva trenutka. Najprej je konec 90. let pri francoski založbi Buda začela izhajati serija kompilacij Ethiopiques, ki so odprle zares natančen vpogled v etiopsko popularno godbo, in četrti del je posvečen prav Astatkejevemu ustvarjanju na prelomu 60. let v 70. leta. Še pomembnejši trenutek pa je bil leta 2005, ko je na platna prišel film Strti cvetovi Jima Jarmuscha. Le trije Mulatujevi posnetki na soundtracku so bili dovolj, da se je začela prava »astatkemanija«, in to dobrih štirideset let po nastanku tega materiala. Mojstrova ustvarjalnost pa je dobila nov zalet.
Še posebej plodni sta bili zadnji dve leti, saj je ponovno začel koncertirati po vsem svetu, izdali pa so tudi tri njegove plošče. Zadnjo, Mulatu Steps Ahead, bo 11. marca predstavil v Ljubljani v okviru Druge godbe. Pokazalo se je, da je lahko telefonski klic v Adis Abebo zares posebna oblika intervjuja, saj sva bila zaradi katastrofalne povezave prisiljena kričati, ponavljati, počasi govoriti, pa še zveza je bila večkrat prekinjena. Vseeno je »oče ethio jazza« ostal potrpežljiv in med šumenjem in škrtanjem v telefonski slušalki skušal odgovoriti na kup vprašanj, četudi jih ni zmerom slišal. No, le o politiki se ni hotel pogovarjati.

Janez Lombergar: "Zdaj smo v hiši sporazumno stopili na novo pot"

Pred dobrim tednom je programski svet z veliko večino za novega programskega direktorja TV Slovenija izvolil Janeza Lombergarja. Ta ima za seboj 30-letne izkušnje z delom na televiziji, položaj, na katerem je nasledil Jožeta Možino, pa je že zasedal med letoma 1992 in 2002. Pogovarjali smo se o tem, kakšni so njegovi načrti, v kakšnem stanju je nacionalka, pa tudi o novejših in starejših ter boljših in slabših oddajah.

Ivan Svetlik: "Reforma bo ustavila padanje pokojnin"

Prof. dr. Ivan Svetlik je eden najbolj zaposlenih ministrov te vlade. Zaradi staranja prebivalstva, hitrega naraščanja brezposelnih in vse večje socialne stiske državljanov je prisiljen v zelo nepopularne ukrepe. Tu ne gre le za pokojninsko reformo, čeprav je ta zaradi ustavne presoje referenduma v teh dneh še posebej izpostavljena. Gre tudi za ostrejše preprečevanje dela na črno in uvajanje večje prožnosti trga dela, kar naj bi dosegli tudi s krajšanjem odpovednih rokov in zniževanjem odpravnin. Kljub temu ostro zavrača očitke, da se v Sloveniji dogaja razgradnja socialne države in da se socialna politika podreja ekonomiji.

Gerald Raunig: "Skupinsko ustvarjanje lahko ponuja nove oblike organiziranja, nove razvojne poti"

Gerald Raunig (47) dela na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, na Evropskem inštitutu za progresivne študije, kot habilitirani profesor pa poučuje tudi na Inštitutu za filozofijo v Celovcu. Področji njegovega raziskovanja sta umetniški aktivizem in aktivistična umetnost. O tem je izdal več knjig. Prejšnji teden pa se je slovenskemu bralstvu predstavil s knjigo Umetnost in revolucija, prvim delom v slovenskem prevodu. Z Raunigom, ki je po materi koroški Slovenec, smo se pogovarjali o novih oblikah aktivizma, ki ga omogočajo novi mediji, o uporništvu v času krize in o vlogi, ki jo ima umetnost v času družbenih preobratov in revolucij.