Zoran Benčič: "Divji v glavi"

Zoran Benčič je tekstopisec, pevec in pisatelj (avtor noir kriminalke Psi brezčasja), ki tehnično gledano predstavlja 25 odstotkov skupine Res Nullius, medtem ko skupina Res Nullius realno gledano predstavlja 99 odstotkov Zorana Benčiča. Sinergija in vztrajnost, ki jima v domačih logih težko najdemo par. Ne preseneča torej, da glas o velenjski zasedbi, ki bi, če bi bila tržni artikel, nosila nalepko 'trusted brand', sega daleč onkraj meja domovine. In nič čudnega, da jim ni bilo treba razpasti, da bi se lahko zmagovito vrnili z novim albumom Prekletih bazar.

Bojan Hadžihalilović: "Kako preživeti to ero potrošništva in ostati junak našega časa"

Izredno zavzet in angažiran predavatelj, kjerkoli na svetu na začetku predavanja opazi študente s priprtimi očmi in brezizraznim pogledom. Na koncu predavanja so ti študentje s široko odprtimi očmi in z nasmeškom na obrazu pripravljeni na akcijo.

Gregor Golobič: "Predčasne volitve same po sebi ne rešujejo ničesar."

Stranka, ki jo vodi, je doživela največji padec zaupanja in vprašanje je, ali bo sploh prišla v parlament. A na drugi strani imamo zaradi odločitve Gregorja Golobiča zdaj tudi predčasne volitve, tako kot je očitno terjalo ljudstvo. Kakšne vrste “harakiri” je to?

Dr. Slavko Splichal: "Za demokracijo in za družbo bi bilo huje, če bi umrl tisk, kot če bi izginil parlament"

Med mojo študentsko generacijo na Fakulteti za družbene vede je profesor Splichal užival en tak prav poseben sloves. Večina se ga je zaradi težkih izpitov in zaguljene snovi bala. Tisti, ki se ga niti nismo, pa smo na račun njegove toge vzvišenosti ustvarili en tak humoren in ne povsem nenaklonjen kult, ki je vseboval celo kako (sicer iz čistega dolgčasa spisano) dramo enodejanko. Če pogledam nazaj, je treba priznati, da sem imel od njegovih predmetov vsekakor več kot od večine druge FDV-jaste zastarele prazne slame.

Borut Pahor: »V tej sobi je moral sedeti državnik«

V pogovoru Borut Pahor kot vedno deluje samozavestno. Ve, da je njegova stranka pred porazom, jezen je na politične tekmece, ki so se pojavili na levici, a še vedno pravi, da mu ni žal. Odhaja brez grenkobe, prepričan pa je, da je, kot pravi sam, dobro izkoristil svojo zgodovinsko priložnost. Tako po tihem pa Sloveniji napoveduje težke čase, nestabilne politične razmere, težave z evrom in veliko razočaranje volivcev, ker po novih volitvah ne bodo dobili tistega, kar pričakujejo. Obljube njegovih tekmecev naj bi bile nerealne.

Dr. Barbara Rajgelj:"Daleč smo še od simbolne enakosti"

Predavateljica na FDV, solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open

Michael Hardt: "Ko bo čas, moramo biti pripravljeni"

Z Michaelom Hardtom, soavtorjem knjige Imperij, smo se pogovarjali o pomenu, moči in potencialu novih družbenih gibanj 99 odstotkov

Gregor Virant: "SDS je ožila politični prostor, namesto da bi ga širila."

Gregor Virant je presenetil. Odcepil se je od SDS in tik pred volitvami prej najverjetnejšemu kandidatu za premierski položaj, Janezu Janši, odvzel šov. Toda njegova priljubljenost za zdaj še ne govori toliko o njem, o njegovih premierskih sposobnostih in njegovi ponudbi, kot o tem, kako razočarana je bila javnost, ne samo nad t. i. levico, ampak tudi nad t. i. desnico.

Zoran Janković: “Temeljno vodilo je spoštovanje človeka.”

Župan Ljubljane Zoran Janković se je odločil, da se odpravi v boj za premierski sedež. Lažje bi mu bilo, če bi ostal v Ljubljani, tako priznava tudi sam, a pravi, da bi rad iz Slovenije naredil najboljšo državo. Janković v intervjuju pojasnjuje, kaj pomeni najboljša država, in hkrati govori tudi o svojih sinovih, o Electi in zemljiščih. “Sta moja otroka kužna,” se sprašuje, “naj ju izselim iz Ljubljane in Slovenije?” Volilne napovedi mu za zdaj ne kažejo, da bo s Pozitivno Slovenijo zmagal, a Janković pravi, da se je odločil. In da je z odločitvijo sprijaznjen.

Maja Ivanič: »Primanjkuje nam splošne kulture«

Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne arhitekturne konference Piranski dnevi, več let pa je bila urednica revije Hiše. Z različnimi publikacijami, razstavami in konferencami poskuša dvigniti zavest o prostoru in pomenu kakovostne arhitekture.

Dr. Janez Prašnikar: "Banke je treba reševati."

Kdo bo zmagovalec globalne gospodarske tekme, kakšna bo prihodnja razdelitev svetovnega bogastva in kje naj v tem novem svetu svoje mesto najde Slovenija? Kaj, če sploh kaj, smo se Slovenci naučili iz sedanje krize, ki je še posebej hudo prizadela naše bančništvo in gradbeništvo? Pa tudi, kdo je najbolj odgovoren za to, da so slovenska podjetja med najbolj zadolženimi v Evropi? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali pri prof. dr. Janezu Prašnikarju, predavatelju mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Helena Kamnar: "Nekje je treba potegniti črto"

Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance.

Darja Radić: »TEŠ 6 je zabloda, projekt je treba ustaviti.«

Lahko samo upam, da bo prevladal razum in da bodo poslanci tovrstnim investitorjem še enkrat odločno rekli ne in zavrnili takšno izsiljevanje države. To bi bilo zelo koristno za Slovenijo.

Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«

S to odločitvijo sem se gotovo distanciral od stranke SDS. Nikoli tudi nisem bil član te stranke. Je pa res, da sem z njo sodeloval pri programskih zadevah, tudi kot minister za javno upravo. O možnosti, da bi šli na volitve s svojo ponudbo, smo v skupini tako imenovanih resetatorjev razmišljali že kar nekaj časa, vendar nam ni nikoli uspelo sprejeti dokončne odločitve. Ko je ta čas napočil, ko smo izvedeli, da so predčasne volitve pred vrati, smo o tem ponovno razmislili. Odločitev ni bila lahka, vsi imamo družine in službe, vemo, da nam osebno izlet v politiko prinaša več škode kot koristi. Smo pa ocenili, da je to za Slovenijo potrebno.

Dr. Rastko Močnik: "Prebudili so se srednji razredi"

Z dr. Rastkom Močnikom, rednim profesorjem sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki z orodji marksistične analize razčlenjuje družbeno dogajanje, pogosto pa je tudi aktivist v prvi bojni liniji upora proti kapitalizmu, smo se pogovarjali o moči in dometu “jeznih”

Dr. Veljko Rus: "Svet moči se je začel, vsaj folklorno, podirati"

Akademik dr. Veljko Rus, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden najbolj vplivnih slovenskih sociologov. Bil je v uredništvu danes kultnih družbeno angažiranih revij - Revije 57 in Perspektiv. Kar trikrat so mu oblasti v prejšnjem sistemu prepovedale delati na ljubljanski univerzi, s svojimi raziskavami, ki so bile usmerjene predvsem na področje industrijskih odnosov in participacije zaposlenih v upravljanju, pa je Rus odpiral nova poglavja socioloških raziskovanj na Slovenskem.

Dr. Alojz Ihan: "Ljudje morajo gledati v skupni cilj"

Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. Bil je urednik zbirke Alpeh. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado ter leta 1987 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik.

Eduard Miler: "Na srečo me še nikoli ni pogoltnila kakšna politična stranka"

Gledališki režiser, ki vedno najde svojo posebno pot do bistva vsakokratnega dramskega komada, režiser, ki nas z vsako gledališko postavitvijo in s svojo estetiko udari naravnost v sredino čela. Vedno družbeno angažiran, vedno iščoč aktualni trenutek, najsibo v shakespearjanski drami, ruskem simbolizmu, nemškem postmodernizmu ali antični grški drami. Načelen, neizprosen do sebe in svoje okolice, tako kot je bil tudi v zgodnji mladosti, ko se je tako rekoč sam prebijal skozi labirinte mladostnih dogodivščin.

Božo Jašovič: "Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen"

Največja banka v državi je v letu dni že pred drugo dokapitalizacijo. Po spomladanski 250-milijonski injekciji zdaj uprava Nove Ljubljanske banke pričakuje še dodatnih 400 milijonov evrov. Čeprav naj bi se NLB na zahtevo centralne banke kapitalsko okrepila do konca letošnjega leta, za zdaj še ni jasno, kdo naj bi ta denar zagotovil. Po padcu vlade je situacija le še bolj negotova kot sicer. Zakaj NLB potrebuje svež kapital in kakšne so realne možnosti - o tem predsednik uprave NLB mag. Božo Jašovič.

Dr. Aleš Črnič: "Sredi osemdesetih se to ne bi moglo zgoditi!"

“Črni časi prihajajo, pravijo vse številnejši, zadnja hujskanja na referendum proti pravicam homoseksualcem pa kažejo, da so črni časi že tu!” Tako je v nedavnem članku zapisal Aleš Črnič, izredni profesor na FDV-ju in kot specialist za religiologijo dolgoletni lucidni komentator slovenskega verskega področja.

Peter Groznik: “Druge poti, kot da sprejmemo novo stvarnost in odplačamo dolgove, ni”

Dr. Peter Groznik je strokovnjak za finance z izkušnjami iz gospodarstva. Na Kelly School of Business v Indiani je doktoriral iz investicijskega obnašanja, sedaj pa predava na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je vodil vladni strateški svet za gospodarstvo v mandatu predsednika vlade Janeza Janše, bil je predsednik uprave KD Skladov in predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva. Je lastnik podjetja NorthGrant in soustanovitelj podjetja BTP Indegra.

Matjaž Hanžek: »Demokracija ne more biti na pol. Je ali pa je ni.«

Sociolog Matjaž Hanžek je sopredsedujoči nastajajočega Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, ki naj bi preoblikovano v stranko nastopilo na prihodnjih volitvah. V pogovoru analizira zdajšnjo politično sceno in napoveduje zmago na volitvah, da bi Slovenija krenila po poti drugačnega gospodarskega in socialnega razvoja.

Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”

Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj.

Elvir Laković - Laka: »S svojo glasbo živim v svetu pravljic«

Hkrati očarati rekreativne in angažirane poslušalce je za glasbenike vse prej kot lahka naloga. A ne za Elvirja Lakovića - Lako, ki že od začetka kariere leta 1998 niza hit za hitom. V njegov igrivi, norčavi alterpop in otroško naivna - toda zato nič manj pronicljiva - besedila so obe ušesi najprej uprli poznavalci, potem ko je s sestro Mirelo kot predstavnik Bosne in Hercegovine leta 2008 nastopil na Evrosongu, pa je njegovo glasbo pograbilo še širše občinstvo. To je isto leto potrdila tudi nagrada za najboljšega izvajalca na lokalnem MTV-ju Adria.

Sasha Cobra: "Kaj se je vendar zgodilo z ljubeznijo?"

Svojim slovenskim učencem je najprej zarolala filmček. Na njem starejši črni gospod dve ženski na mizi pred sabo pripravi do orgazma samo z manipulacijo njune energije. Kljub temu, da se ju gospod komajda dotika, ženski na koncu kričita kot bi rojevali.

Mag. Ana Vodičar: "Danes je vprašanje spolna usmerjenost, kaj če bo čez nekaj let sporno versko prepričanje?"

Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika.

Dr. Luka Omladič: “Absurdno je domnevati, da lahko rast produkcije ob omejenih naravnih virih traja v nedogled.”

V Platonovi vladi bi dr. Luka Omladič zasedal položaj ministra za okolje. Asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete se je v zadnjih letih uveljavil kot eden pomembnejših okoljskih analitikov, sposoben treznega in pragmatičnega, a še vedno ‘zelenega’ pogleda na vprašanja, ki jih velikokrat zaznamujejo ideološko zaslepljene razprave. Je član Sveta za trajnostni razvoj, eden najbolj aktivnih piscev na znanstvenem blogu Kvarkadabra, o okoljevarstvenikih pa govori v prvi osebi množine.

Dušan Mramor: "Preprosto ne gre več tako"

Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, o ključnih napakah, ki so jih ZDA in države EU zagrešile pri razumevanju in reševanju krize, o negotovi prihodnosti evra in o nalogah, ki jih morajo opraviti evropski politiki, če želijo rešiti monetarno unijo.

Dr. Andrej Kurnik: "Išče se nova paradigma revolucije"

Dr. Andrej Kurnik je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in tisti aktivist, ki je bil zadnjih deset let vedno v prvih vrstah, ko je šlo za opozarjanje na krivice, ki so jih doživljali izbrisani, ilegalni pribežniki in azilanti. Je član uredništva Časopisa za kritiko znanosti in sodelavec Centra za kritično politologijo. Ukvarja se tudi z vprašanji migrantskih in prekarnih delavcev. Zadnja leta deluje v Socialnem centru Rog in pri pobudi Nevidni delavci sveta. Ta organizacija je z nasveti in predvsem z opozarjanjem na dogajanje z objavami v medijih pomagala delavcem različnih podjetij, ki so zahtevali svoje pravice. Tudi z gladovno stavko. Kurnik je aktivist od leta 2000. Pravi, da ga »motivirata ogorčenje in ljubezen do univerzalnega. Ogorčenje nad neoliberalnim in nacionalističnim enoumjem in želja po svobodi in doslednem uveljavljanju človekovih pravic.«