Dr. Gregor Tomc: "Danes živimo v položaju, ko ljudje prevečkrat izrekajo mnenja"

Dr. Gregor Tomc na ljubljanski fakulteti za družbene vede med drugim poučuje tudi predmet sociologija mladine. Januarja je bila objavljena raziskava Mladina 2010, katere izsledki so med drugim pokazali, da mladih v Sloveniji politika ne zanima in da zase mislijo, da so brez pravega političnega vpliva. Tomc pravi, da je to nekaj najbolj normalnega, po njegovem biti mlad ne pomeni biti revolucionar, vsaj v smislu političnega spreminjanja sveta ne, pač pa bolj to, da ko si mlad, eksperimentiraš z različnimi življenjskimi cilji, predvsem znotraj delno zaprtega vrstniškega kroga. Mladost je moratorij, mladi odločneje posežejo v družbo, če je z njo res kaj narobe. In tega v Sloveniji za zdaj ni; kljub krizi in nepriljubljenosti vlade je pri nas čisto normalna demokracija, ki se spoprijema z gospodarsko krizo. Revolucija se na srečo ne, kot razmišlja Tomc, skriva za vogalom.

Dr. Danilo Türk: "Odnos Slovencev do države in med ljudmi me skrbi"

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je v preteklih tednih znašel pred obtožbo, da je bil neposredno obveščen o bombnem napadu v Velikovcu leta 1979, ko je delal kot sekretar pri SZDL. Obtožba je prišla iz opozicijske SDS oziroma jo je izrekel njen predsednik Janez Janša. A zdaj je dr. Türk rekel: “Dovolj je.” Ne bo več sprejemal politike diskreditacij in insinuacij, pravi. A ne govori le o tem. S predsednikom smo se pogovarjali tudi o politični mobilizaciji v arabskem svetu, o nezmožnosti vlade, da bi se vzpostavila kot osrednji protikrizni pogon, o odnosih s predsednikom vlade, o levici, o Slovencih, o novi velesili Kitajski. In seveda o tem, kaj z našimi postulati, demokracijo in človekovimi pravicami, zdaj, ko vodilno vlogo prevzemajo države, ki teh vrednot ne zagovarjajo.

Dr. Marko Kranjec: "V Banki Slovenije žoge nismo nikoli brcali"

Guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec svoja stališča redko razlaga v medijih. Izjemo naredi le, ko je to nujno potrebno oziroma ko ga v to prisilijo okoliščine. Tokrat je izjemo naredil zaradi napadov direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev dr. Damjana Žuglja, ki Banki Slovenije očita, da ni dovolj odločno ukrepala za preprečitev izdatnega kreditiranja t. i. tajkunskih prevzemov podjetij, čeprav naj bi bila za to imela vse vzvode. Kranjec opozarja, da so takšne pavšalne obtožbe nevarne za slabšanje mnenja tujine o razmerah v naši državi z vsemi ekonomskimi in finančnimi posledicami, ki bi lahko že tako hudo gospodarsko krizo še poglobile.

Matjaž Gantar: "Denar zame ni cilj, ampak sredstvo za dosego ciljev"

Med družbe, ki jih je kriza precej prizadela, nedvomno sodi tudi Skupina KD, ki deluje na področju investicijskih skladov, bančništva, zavarovalništva in kapitalskih naložb. Matjaž Gantar, ki je že 15 let sinonim za družbo KD, odkrito priznava, da se mu je vrednost premoženja zaradi strmoglavljenja delnic več kot prepolovila, ne želi pa govoriti o konkretnih številkah. Že lani se je umaknil z vrha družbe, pred kratkim pa je prodal tudi večjo količino delnic, kar bi bilo mogoče razumeti kot postopen umik s potapljajoče ladje.

Dr. Gáspár Miklos Tamás: "Ja, sem razočaran in zagrenjen, tudi jaz."

Filozof Dr. G. M. Tamás, v komunizmu znan madžarski disident, kasneje ustanovitelj liberalne stranke, je sredi devetdesetih let politiko razočaran zapustil. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblasti najbolj napadajo. Še vedno je član Madžarske akademije znanosti in umetnosti, saj je njegovo razrešitev začasno odložila peticija. Pogovor z njim smo opravili v Budimpešti, na dan demonstracij proti desni vladi Viktorja Orbána, ki je v zgolj osmih mesecih reformirala državo. Sedaj so na Madžarskem mediji pod državnim nadzorom, umetniki morajo spoštovati politične direktive, prejemniki socialne pomoči morajo živeti v urejenih razmerah, v javnih zgradbah pa visi razglas Orbánove stranke Fidesz, ki z dvotretjinsko večino uvaja, kot piše, “revolucijo”, utemeljeno na novem redu in disciplini.

Andrej Flajs: "Dolg ni izračunan narobe."

Andrej Flajs je na državnem statističnem uradu zadolžen za nacionalne račune, zato natančno ve, koliko znaša slovenski javni dolg. Očitek, da se gre finančno ministrstvo kreativno računovodstvo v slogu Grčije in da namenoma prikazuje nižji javni dolg od dejanskega, po njegovem ni samo zgrešen, ampak kaže na popolno nerazumevanje tega, kaj se sploh šteje v maastrichtski dolg države.

Dr. Božo Repe: "Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih"

Dr. Božo Repe (54), redni profesor sodobne slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti in avtor osemnajstih knjig in učbenikov slovenske, južnoslovanske in srednjeevropske zgodovine, v javnosti vedno odločno brani izsledke raziskav in se bori proti njihovemu političnemu in ideološkemu zlorabljanju. Z dr. Repetom smo se pogovarjali o ideoloških motivih za revizijo polpretekle zgodovine doma in v Evropi, o nenehnem kulturnem boju na Slovenskem, o tem, kako in kdo lahko preseže ideološke delitve v slovenski družbi, in tudi o tem, zakaj se politiki nikoli ničesar ne naučijo iz zgodovine.

Dr. Marjan Senjur: “Govorjenje o zniževanju davkov se mi zdi populistično in fiskalno neodgovorno”

Prof. dr. Marjan Senjur je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in predsednik fiskalnega sveta, ki formalno deluje v okviru sekretariata vlade, a je neodvisen organ, ki skrbi za pripravo mnenj o fiskalni politiki vlade. Mnenje tega organa ima zato veliko težo ali pa bi jo vsaj moralo imeti.

Tanja Fajon: "Zmeraj se najdejo teme, ob katerih se lahko poenotimo, čeprav delujemo v različnih političnih skupinah"

Tanja Fajon, dolgoletna novinarka, zdaj pa poslanka (SD) v evropskem parlamentu, je pripomogla k odpravi vizumov za državljane držav zahodnega Balkana. Zavoljo njene vztrajnosti, pa tudi poglobljenega poznavanja tematike na tem območju, so leta 2009 Srbija, Makedonija, Črna gora in ob izteku lanskega leta še Albanija in Bosna in Hercegovina vstopile v t. i. beli schengen. S Tanjo Fajon smo se pogovarjali o evropski perspektivi zahodnega Balkana, migracijah in priseljevanju v Evropsko unijo, o njenem pogledu na prihodnost unije in drugih temah, povezanih s poslansko funkcijo.

Dušan Semolič: "Gre za resen projekt s številnimi slabimi posledicami za naše članstvo"

Predsednik največje sindikalne zveze v državi se te dni vozi po terenu in zbira podpise pod zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi. Če bo do referenduma res prišlo, je zelo verjetno, da bo reforma padla. Tako vsaj kažejo javnomnenjske ra-ziskave. Posledice bi lahko bile hude, zlasti za delavce, ki jih zastopajo tudi Semoličevi sindikati. Ekonomisti namreč opozarjajo, da bi državi lahko padla bonitetna ocena, kar bi podražilo njeno zadolževanje, pa tudi zadolževanje podjetij. Kriza bi se še poglobila, to pa bi pomenilo še več brezposelnih. Ali sindikati res vedo, kaj delajo?

Dr. Marjan Smrke: "Če se poslovimo od kakšne stare neumnosti, se ne poslovimo od ničesar pametnega."

Dr. Marjan Smrke je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Poučuje sociologijo religije in cerkvena stran ga ima za ideološkega sovražnika. Sam pravi drugače, kdor dobro pozna zgodovino rimskokatoliške cerkve in papeštva, ve, da ni nikakršnega razloga, da bi se v dialogu z njo počutili manjvredno. Nasprotno.

Jože Mencinger: "Imamo tri velike probleme"

Dr. Jože Mencinger, starosta slovenske ekonomije, je v bistvu še najbolj nekakšen sodržavljan. Tisti človek javnega prostora, ki ne kalkulira, ampak pove svoje mnenje in se ne obremenjuje ne s starodobnimi ne novodobnimi mantrami. Njegove besede in dejanja že leta zaznamujejo to državo - bolj kot besede in dejanja marsikaterega človeka, ki se rad kiti s svojimi domnevnimi zaslugami in ki zahteva zase čast in slavo. Mencinger, nasprotno, živi v miru svoje življenje. In ima razloge za svojo mirnost.

Josip Osti: Pišem in prevajam v jeziku svojih spominov

Od leta 1990 živi v Sloveniji. Zadnja leta predvsem v Tomaju, v rojstni vasi Srečka Kosovela, ki je »sogovornik« njegove poezije v slovenščini. Svoje novo ustvarjalno okolje tematizira v pesniškem »prvencu« Kraški Narcis, prvi zbirki, napisani v slovenščini. Zanjo je prejel Veronikino nagrado. Za svoj pesniški opus je dobil tudi Jenkovo nagrado. Do sredine devetdesetih let je pisal v srbohrvaščini, nato pa se je kot pesnik ponovno »rodil« v slovenskem jeziku, kar je, pesnjenje v nematernem jeziku namreč, fenomen tudi v svetovni literaturi. Josif Brodski, Czeslaw Milosz in drugi pesniki največjega formata, ki jih je doletela usoda izseljenstva, si niso drznili pisati poezije v drugem kot maternem jeziku. Med pogovorom z Ostijem je tekla beseda o njegovem ustvarjanju v Sarajevu in nato v Sloveniji, o tkanju kulturnih vezi pred razpadom nekdanje skupne države in v času razpadanja ter o tem, kako ga je sprejela tukajšnja kulturna srenja

Matjaž Kek: "Sposobni smo več"

Če se bo kdo spravil v širši regiji iskati inspirativne like, bo težko našel boljšega od našega nogometnega selektorja. Od popljuvanega in že povsem odpisanega peka do vizionarja, ki mu je uspel najbolj suveren kvalifikacijski ciklus v zgodovini slovenske reprezentance - to je pravzaprav nič manj kot dramaturški lok hollywoodskega filma. Ne spomnim se, da bi bilo kdaj tako lepo biti Slovenec kot takrat, ko je Slovenija zasluženo nagačila ruskega medveda. A naš selektor trenutka, ko je njegov status eksplodiral vse do Olimpa, v nasprotju z dobro staro slovensko navado ni izkoristil za to, da bi svojim dotedanjim pljuvačem priredil en tak manjši Kočevski rog. Nasprotno, izkazal se je za skrajno konstruktivnega, prizemljenega in povezovalnega možaka, ki je vso svojo energijo usmeril v prihajajoče izzive. Tudi zato je slovenska reprezentanca na mundialu osvojila gromozanske štiri točke. Ravno zato je bilo toliko bolj skrb zbujajoče, ko je v teh zadnjih mesecih Matjaž Kek dal par izrazito mračnih intervjujev. Iz njih je bilo moč slutiti, da so vezi med samo reprezentanco in nekaterimi strujami znotraj Nogometne zveze nacefrane huje, kot smo mislili. Ob koncu takega leta, kot nam ga je podarila naša udarna dvajseterica, se sicer delajo feelgood intervjuji, in tudi ta je seveda tak - a začne se vseeno s prevetritvijo trenutnih kolobocij.

Dr. Aleš Završnik: "Tehnologija je sredstvo za upor proti zlorabam družbene moči"

Sploh vemo, kam gredo v resnici naši podatki, kdo jih zbira, kdo obdeluje, za kaj jih uporablja, ali jih zlorablja? Kaj nas še ločuje od družbe, nad katero bdi Veliki brat? Je informacijska tehnologija, ki je prinesla toliko zabavnih aparatov in aplikacij, v resnici zgolj sredstvo za pridobivanje in zlorabo družbene moči? Zakaj se moramo boriti predvsem za ohranitev zasebnosti na delovnem mestu? In kako je, kot kaže primer WikiLeaksa, mogoče informacijsko tehnologijo izrabiti za nadzorovanje nadzorovalcev? O tem smo se pogovarjali z Alešem Završnikom, raziskovalcem na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Igor Vidmar: "Meni je šlo predvsem za razkrivanje prepada med ideologijo in stvarnostjo"

O Igorju Vidmarju je bilo napisanega že veliko, a slovenska javnost ga pozna predvsem kot prvega ideologa punka v Sloveniji, tistega, ki je še v t. i. svinčenih časih kljuboval vsem nepravilnostim tedanje družbene ureditve. To je razbrati iz njegovih bridkih političnih komentarjev iz rosnih let Radia Študent, kjer je v začetku sedemdesetih začel javno aktivistično pot. V dolgih letih javnega delovanja se je boril za pravičnost in za to uporabljal različna sredstva: provokativne politične komentarje, udeležbo na poletni korčulski novolevičarski šoli, ki ga je stala članstvo v tedanji ZK, kmalu zatem pa je, ker je bil velik oboževalec zahodnega underground stripa, uredil tudi prvi stripovski album na Slovenskem, Magno Purgo. S tem se je začela njegova obsedenost z alternativno kulturo, ki je s pojavom skupine Buldožer prvič pokazala družbenopolitični naboj popularne glasbe. A za takrat še dolgolasega Vidmarja se je veliki vdor v svet popularne glasbe zgodil nekaj let kasneje, z legendarnim nastopom Pankrtov na moščanski gimnaziji. Takrat se je vse spremenilo - Vidmarjevi lasje so se postopoma krajšali, v punku pa je našel novo sredstvo za izražanje kolektivnega nezadovoljstva slovenske mladine in postal ena izmed najvidnejših osebnosti ljubljanske punkovske in alternativne scene. V začetku osemdesetih let je skupaj s somišljeniki zagnal festival Novi rock, ki je dve desetletji podpiral alternativno rockovsko ustvarjalnost v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, organiziral veliko koncertov tujih glasbenikov in se v poosamosvojitvenem času aktivno in posredno lotil politike - leta 1996 je celo kandidiral na listi Peršakovih Demokratov. V poosamosvojitvenih letih, ko je že veljal za sivo eminenco slovenskega koncertnega dogajanja, ga je občinstvo spremljalo tudi kot rednega komentatorja političnega dogajanja na nacionalni televiziji.

Dr. Karol Jakubowicz: "Demokracije ne more biti nikoli preveč"

V nedeljo se nam obeta referendum o zakonu o RTV Slovenija, že drugi v slovenski referendumski zgodovini. Ko smo morali leta 2005 zaradi iste teme prvič na volišča, so nas medijski strokovnjaki opozarjali, da je zakon, ki nam je bil v razgretem političnem ozračju prepuščen v odločanje, sporen. A smo ga vseeno potrdili. Strokovnjaki trdijo, da je tokratni zakon boljši. Kljub temu se je tudi ta znašel na referendumu. Kako bomo glasovali, je za zdaj nemogoče napovedati. Izid bo, kot kaže, tesen.
Med strokovnjaki, ki so temeljito prebrali oba zakona o RTV Slovenija, dosedanjega (“Grimsovega”) in novega, je tudi dr. Karol Jakubowicz, poljski disident in eden največjih strokovnjakov za javne radiotelevizije. Na Poljskem je zasedal skoraj vse pomembnejše položaje, ki so bili kakorkoli povezani z javno RTV, v času prvega referenduma o slovenskem RTV-zakonu pa je vodil odbor za medije pri Svetu Evrope. Ko je prebral osnutek takratnega zakona, ga je brez zadržkov razglasil za “recept za katastrofo”. Zaradi tega je bil pri nas deležen osebnih diskvalifikacij, a po petih letih ugotavlja, da je imel zelo prav. In kaj meni o novem zakonu o RTV? Vidi ga kot očitno izboljšavo v primerjavi z dosedanjim zakonom, kot velik korak naprej. A ker so ga izkušnje naučile, da bi morali biti vedno pripravljeni tudi na najbolj črne scenarije, kljub temu opozarja, da ima tudi ta nekaj pomanjkljivosti.

Cveta Zalokar Oražem: "Po dolgem premisleku sem se odločila, da opozorim na nekatere probleme v stranki"

Je v krizi Zares, ki je na slovensko politično prizorišče prišel s sloganom nove politike? Je v krizi koalicijska politika? So v prostem padu kar vse politične stranke, celo državne ustanove? Se je začel »reset« Slovenije? Delček te zgodbe se je v zadnjih dveh tednih zavrtel okrog usode bivše vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem, ki se je odločila za drznejšo držo - kar ni ravno v navadi pri poslancih, katerih kariera je v Sloveniji v rokah strankarskega aparata. Zaradi razhajanj glede projekta TEŠ 6 in afere Ultra je konec novembra napovedala, da razmišlja celo o odhodu iz politike. No, po štirinajstdnevnih pogovorih je Oražmova sicer odstopila kot vodja poslanske skupine, ostaja pa poslanka. Kaj se je torej zgodilo v zakulisju?

Milan Dekleva: "Ne živimo v zdravem svetu"

Milan Dekleva (64), pesnik, prozaist in romanopisec, je izdal več kot petnajst pesniških zbirk, zbirk kratke proze in romanov. Je dobitnik vseh najvišjih priznanj s področja književnosti. Širšemu bralstvu je morda najbolj ostal v spominu po zbirki lirične poezije Šepavi soneti (1995). Dekleva je tudi avtor številnih knjižnih objav za otroke in mladino. Zadnjih dvanajst let je bil urednik Otroškega in mladinskega programa. Lani se je upokojil. Je izvrsten pianist, skladatelj in dolgoletni član zasedbe Salamander. Med zanimivimi zabeležkami v njegovi biografiji najdemo tudi podatek, da je bil igralec ragbija. Milan Dekleva je zanimiv sogovornik. Govori v jeziku umetnosti, včasih v metaforičnem, kakršen zaznamuje tudi njegovo književnost, vendar za njim stoji jasna misel. Sam pravi, da jezik umetnosti razodeva o svetu in človeški notranjosti več resnice kot faktografsko naštevanje dejstev. S takšnim jezikom, ki vznika iz subjektivne svobode posameznika, je mogoče razkrinkati frenetičnost sodobne pisane in govorjene besede in pogledati v zamaščeno drobovje sistema. Z Deklevo smo se pogovarjali o jeziku v tiskani besedi in na medmrežju, o vzrokih in posledicah poplitvenja sodobnih družb, o zakritih razmerjih med lažjo in resnico, o tesnobi, strahu in iskanju varnosti posameznika v današnjem času, pa tudi o izjemnih posameznikih, ki so pripravljeni plavati proti toku, da bi ohranili svojo svobodo.

Dr. Johann Podolsky: "Ko ukradeš 153 milijonov evrov in dobiš leto dni pogojno"

Če je letina dobra, se v nemški proračun na leto steče tudi do pol milijarde evrov, ki so bili prej last kriminalcev. Nemška mreža uradov za zaseg premoženja nezakonitega izvora je inovacija, ki se resnično splača. Strokovnjake s tega področja zaposlujejo v vseh zveznih deželah. Samo v Baden-Württembergu dela več kot sto finančnih strokovnjakov - konfiskatorjev. A ne gre le za denar. V prostorih kriminalistične policije v Stuttgartu si policisti pri preučevanju kaznivih dejanj pomagajo s skrajno sofisticiranim računalniškim sistemom.

Dr. Tine Stanovnik: "Lahko bi sicer zdržali še nekaj let, vendar dlje ko bi odlašali, slabše bi bilo"

Recesija je razkrila vse slabosti sedanjega pokojninskega sistema. A tudi brez krize bi bila reforma neizogibna, pravi dr. Tine Stanovnik, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, sodelavec Inštituta za ekonomska ra-ziskovanja v Ljubljani in velik poznavalec evropskih pokojninskih sistemov. Prepričan je, da predlagana posodobitev sistema zagotavlja dovolj pravičnosti, hkrati pa vsaj za naslednjih pet let javnofinančno vzdržnost, ki je nujna, da Slovenija ne zdrsne v irski, portugalski ali celo grški scenarij.

Dr. Liljana Selinšek: "Če pogledamo pravno ureditev, je Slovenija dokaj napredna"

Poslanec Zmago Jelinčič, poslanec Andrej Magajna in ne nazadnje osumljenci v zadevi Patria. Vse to so najbolj znani izmed številnih osumljencev, ki jim je policija v zadnjem času zasegla računalnike in druge nosilce digitalnih dokazov, ki naj bi v sodnem procesu igrali bistveno vlogo pri dokazovanju krivde osumljenih. Z dr. Selinškovo smo govorili o posebnostih pri preiskovanju digitalnih dokazov in njihovi uporabi v dokaznem postopku.

Darja Radić: "Zadeve je treba postaviti v širši kontekst."

Darja Radić je železna lady. Ne zato, ker prihaja z Jesenic, ampak zato, ker sedi na vrhu resorja, ki se ji podira pod nogami. Večino svoje kariere, potem ko je konec osemdesetih diplomirala iz ekonomije, je posvetila turizmu. Na vrh ministrstva za gospodarstvo pa se je povzpela po odhodu Mateja Lahovnika. Od tedaj nima pretirane sreče. Namesto dopusta se ji je poleti zgodil Prevent, nato Vegrad, zdaj energetika, kjer tudi znotraj stranke Zares, katere podpredsednica je, nima enotne podpore. Z Darjo Radić smo se pogovarjali dan za tem, ko je nadzorni svet šoštanjske termoelektrarne zamenjal direktorja TEŠ Uroša Rotnika.

Boštjan Krisper: »Navadni potrošniki subvencionirajo posojila VIP-strankam«

Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije, o tem, zakaj banke nekaterim odobrijo bistveno ugodnejša posojila kot drugim in zakaj slovenski potrošniki stanovanjska posojila plačujemo po višji ceni kot potrošniki v drugih evropskih državah

Dr. Goran Klemenčič, novi šef protikorupcijske komisije

Leto in pol je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu, pred tem predavatelj na Fakulteti za varnostne vede. Je strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice, lahko se pohvali s študijem na Harvardu in z bogatimi mednarodnimi svetovalnimi izkušnjami. Dr. Goran Klemenčič, novi šef protikorupcijske komisije, obljublja, da bo po novem komisija na čelu falange institucij, ki se borijo proti korupciji.

Preobrazba Borštnika

Letošnje Borštnikovo srečanje je spominjalo na dobre stare čase, ko je bila gledališka umetnost še visoko cenjena v slovenski družbi in je mariborski festival veljal za praznik slovenskega gledališča. Kot je zapisano na njegovi spletni strani: »Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč je tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik in novih spoznanj.« Izziv, kako doseči preobrat v organizaciji in tudi v samem vsakokratnem poteku Borštnikovega srečanja, je leta 2009 sprejela Alja Predan, dramaturginja, prevajalka in urednica. Predanova je prevedla vrsto gledaliških iger, v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila dramaturginja in urednica knjižne zbirke. V Maribor pa se je odpravila z delovnega mesta vodje gledališko-plesnega programa v Cankarjevem domu. Nekateri so jo svarili, naj se kot Ljubljančanka ne odpravlja v štajersko prestolnico, saj ji Mariborčani ne bodo dovolili, da ji uspe. Alja Predan se ni pustila prestrašiti in danes pravi, da je bila nadvse prijazno sprejeta, morda tudi zaradi tega, ker sama nikoli ni imela nobenih predsodkov in nikoli ni pristajala na »sovražni govor« med Štajerci in Ljubljančani. Mariborčane je očarala s svojo lucidnostjo, energijo in vztrajnostjo. Uspelo ji je celo nemogoče - dosegla je, da sta pri preobrazbi Borštnikovega srečanja v sodobni festival sodelovali mariborska občina in ministrstvo za kulturo.

Dr. Bojan Pretnar, varuh intelektualnih pravic

Ko gre za patente, za zaščito t. i. avtorskih, intelektualnih pravic, v Sloveniji verjetno ni večjega strokovnjaka od dr. Bojana Pretnarja. Svojo pot je začel v sedemdesetih, v Iskrinem razvojnem inštitutu, ko je to podjetje še zaposlovalo 30 tisoč ljudi. Nato je odšel za 10 let v Nairobi, kjer je bil predstavnik tedanje Ljubljanske banke. Po vrnitvi v Slovenijo je postavil na noge slovenski Urad za intelektualno lastnino in vodil pogajanja z EU na tem področju. Preden je odšel v WIPO, Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, je za seboj pustil nekaj pomembnih »diplomatskih« zmag. Med drugim je zaščitil tudi lipicance.

Dr. Tonči Kuzmanić: "Če gledamo iz perspektive osemdesetih, smo sredi Ničesar"

Dr. Tonči Kuzmanić, sociolog in politični teoretik, je bil v osemdesetih letih, najprej kot svobodni novinar, med najglasnejšimi borci za človekove pravice. Bil je svetovalec v parlamentarni komisiji za mirovno politiko, član alternativnega odbora za zaščito človekovih pravic, član slovenskega nacionalnega sveta za zaščito človekovih pravic in aktivist slovenskega mirovnega in civilnodružbenega gibanja. Od samih začetkov je deloval v Mirovnem inštitutu v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z modernimi in postmodernimi političnimi ideologijami, političnim ekstremizmom in ksenofobijo - znan je tudi po knjigi Bitja s pol strešice (1997) -, v zadnjem poldrugem desetletju pa proučuje etiko in kulturo menedžerjev, ki jo predava na Fakulteti za management v Kopru. Je tudi avtor več knjig s tega področja. Dr. Kuzmanić nam je v pogovoru podal kritičen in teman uvid v današnje in jutrišnje procese razvoja etike (post)kapitalizma. Dogajanje je treba po njegovem razgaliti do konca in stvari imenovati s pravim imenom.

Stewart Brand: "Okoljevarstveniki, spremenite stališča!"

Dvainsedemdesetletni Stewart Brand je okoljevarstvenik in pisatelj, večkrat opisan tudi kot »tehnohipi«. Najbolj znan je po tem, da je začel izdajati in je urejal publikacijo Whole Earth Catalog, katalog, ki je v 70. letih milijonom Američanov predstavljal nove zanimive izdelke za samozadostno in trajnostno bivanje, med drugim je veliko ljudi prav iz njega izvedelo za možnost uporabe alternativnih virov energije. V katalogu, ki je bolj ali manj redno izhajal še vse do leta 1998, izdelkov niso prodajali, temveč so zgolj navajali cene in prodajalce izbranih proizvodov. Ustanovitelj Appla, računalniški guru Steve Jobs, je Whole Earth Catalog opisal kot eno od biblij svoje generacije, kot Google svojega časa. Branda, ki velja za starosto okoljevarstvenega gibanja, so zadnja leta nekatera stališča okoljevarstvenikov začela tako motiti, da se je odločil napisati knjigo oziroma »manifest ekopragmatika« Whole Earth Discipline, v katerem opozarja, da gibanje tvega marginalizacijo, če se v imenu boja proti podnebnim spremembam ne odreče nekaterim zastarelim prepričanjem, med njimi sta najpomembnejši nasprotovanje jedrski energiji in gensko spremenjenim organizmom.

Branko Masleša: "Samohigiena je prvi pogoj za verodostojnost sodstva"

Potem ko je Miodrag Đorđević umaknil kandidaturo za predsednika vrhovnega sodišča, Marka Šorlija pa ni potrdil državni zbor, je Branko Masleša kot prvi dobil podporo občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta. Masleša zagovarja več samokritike in samohigiene v sodstvu, krepitev enotne sodne prakse vrhovnega sodišča in proaktivnost v razmerju do drugih dveh vej oblasti. Njegova kandidatura ja sprožila hude očitke, SDS je z njimi seznanila celo tuje diplomate pri nas. Čeprav meni, da bi sodniki morali govoriti izključno skozi svoje odločbe, se je Masleša odzval tudi na kritike, da pooseblja ostanek prejšnjih časov v sodstvu. Verjame v socialdemokratske vrednote, v sodniški stavki ni sodeloval.