Anton Komat, ekološki ombudsman

Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo.

Mag. Anton Rop, ekonomist in poslanec

Poslanec Socialnih demokratov Anton Rop je opravljal nekatere najpomembnejše funkcije v državi. Bil je predsednik vlade, finančni minister, minister za delo in državni sekretar za privatizacijo. Pred prestopom v SD je bil eden najvidnejših funkcionarjev LDS. Čeprav pogosto kritiziran, je hkrati tudi eden najbolj izkušenih ekonomistov v državi. Dosedanje vladne rešitve za izhod iz recesije ga niso prepričale. Od predsednika vlade in strankarskega šefa Boruta Pahorja pričakuje hitrejše, predvsem pa pogumnejše ukrepanje.

»Amerika želi, da smo ohromljeni«

As'ad AbuKhalil je eden najbolj kritičnih in najsodobnejših glasov Amerike. Ta pogovor smo stisnili nekam med njegova predavanja na univerzi in nastopom na ameriškem radiu. Govori tako hitro kot živi. Eden največjih strokovnjakov za Bližnji vzhod in orientalistični odnos Zahoda do tega dela sveta prezira savdsko televizijo Al Arabijo in je reden gost Al Džazire. V Libanonu rojeni ateist in sekularist je bil, ko je bil še otrok, goreč vernik. Potem sta ga obe babici opozorili, da ne moli pravilno. Ena je trdila, da suniti tako že ne bi molili, druga se je mrščila, da šiiti to počno drugače. Šolarju se je vse skupaj zdelo za malo in se je odločil, da bo raje bral Marxa in verjel v anarhizem. Doktorat je vpisal v Ameriki, deželi, kjer so vse, kar je kadarkoli bil in je, v nekem trenutku v zgodovini označili za terorizem. Knjige piše v arabščini in angleščini. Za zahodno publiko je napisal Zgodovinski slovar Libanona, Bin Laden, Islam in nova ameriška vojna proti terorizmu ter najnovejše delo Boj za Savdsko Arabijo, kraljevina, fundamentalizem in globalna sila. Jezen na poročanje večine medijev je začel leta 2003 urejati blog, kamor vsak dan po ves dan pripenja novice in komentarje o poročanju in dogodkih po svetu. Kmalu so njegovi zapisi postali eni najbolj priljubljenih v Ameriki. Njegova stališča so brezkompromisna. Pravi, da v svojih prepričanjih in mislih sledi izključno samemu sebi. Ko se zdi, da veš, kaj lahko pričakuješ, preseneti. Govori zoprne reči, a hkrati goji držo optimizma. Prezira levičarski obup nad stanjem sveta. Predava na kalifornijski državni univerzi Stanislaus in na univerzi v Berkeleyju. Prepoznavnost mu godi. Prav tako oznaka jezni Arabec, ki jo nosi njegov blog.

Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava

Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče.

Ljubezen in drugi zločini

Ljubezen in drugi zločini je prvi celovečerni film srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, ki je slovenskemu občinstvu znan kot avtor kratkega filma (A)torzija. Zanj je bil leta 2004 nominiran za oskarja. Uspeh omenjenega filma ga je katapultiral med vidnejše akterje sodobnega srbskega filma. Sodelovanje s slovenskim studiem Arkadena ja bilo zanj usodno, zato se je odločil, da bo tudi med snemanjem svojega prvega celovečerca sodeloval z istimi producenti. Ljubezen in drugi zločini je zgodba, umeščena v turobno okolje Novega Beograda, ki predstavlja metaforo brezizhodnosti in naveličanosti človeka v sodobni Srbiji. Takšni so tudi protagonisti filma: Anica je dekle v poznih tridesetih, ki se nenadoma odloči zapustiti dolgoletnega partnerja, ukrasti večjo vsoto denarja in pobegniti iz države, a ji to skoraj prepreči deset let mlajši Stanislav, ki ji nenadoma izpove ljubezen. Zgodba se godi v okolju velikega blokovskega naselja, spremljajo jo simbolični prizori, s katerimi poskuša avtor pričarati psihološke profile glavnih likov, ki se ves čas vrtijo v začaranem krogu sivega vsakdanjika, kriminala, preteklosti, neizpolnjenih priložnosti in nikoli pozabljenih ljubezni. Prek glavnih junakov nam predstavi družbeno sliko urbanega posameznika v sodobni Srbiji, vse skupaj pa dodatno začini z naborom igralcev, med katerimi še posebej izstopajo Anica Dobra, Vuk Kostić in veteranka jugoslovanskega filma Milena Dravić.

Dr. Božidar Debenjak, filozof

Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak.

Znanstveni prerok

Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti.

Pravi šok za Evropo

> Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene.

Aleš Zalar, minister za pravosodje

Aleš Zalar je postal eden najbolj prepoznavnih predsednikov sodišč predvsem zaradi spora s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom, svojim predhodnikom na ministrskem položaju. Kateri in kakšni so njegovi projekti, ki jih že od prevzema ministrstva niza drugega za drugim, zakaj se njegovi sogovorniki vsi po vrsti smehljajo, kakšno zapuščino je podedoval, zakaj je breme ministrovanja zanj dvojno, kaj je storila Barbara Brezigar, da je deležna njegove podpore, koliko sodnikov je preveč in zakaj se trenutno bolj vidi v vlogi gasilca kot v vlogi ministra ...

Dr. Jernej Pikalo, politolog

Dr. Jernej Pikalo dela na katedri za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Med drugim preučuje različne modele političnih sistemov, tudi konsenzualnega, ki je vpeljan v nekaterih evropskih demokracijah. O konsenzu in tovrstni politiki veliko govori premier Pahor. Pa je ta model primeren za Slovenijo in ali ni politika oblika boja različnih konceptov in idej? Pikalo pravi, da ne nujno in da se lahko zgodi, da bo Pahorjeva politična zgodba uspešna, četudi ima konsenzualna politika svoje temne plati.

»Amerika dreza v osje gnezdo«

Tariq Ali je eden najodmevnejših geopolitičnih analitikov in kritikov vojne proti terorizmu. Že vrsto let živi v Londonu, kjer redno objavlja komentarje na radiu BBC in v časopisu The Guardian, in redko mine leto, da ne napiše kakšne nove knjige. Nedavno je izšla njegova tretja knjiga o rodnem Pakistanu, naslovljena Dvoboj. Naslov se nanaša na konstantno borbo med pakistanskim ljudstvom in politično-vojaško elito, ki z izrecno podporo Washingtona vlada državi že od njene ustanovitve leta 1948. Situacija je izjemno napeta. Pakistan pretresa vedno več uličnih demonstracij in bombnih napadov. Pred letom dni je bila v atentatu ubita kandidatka za predsednico države Benazir Buto, odhajajoči predsednik Pervez Mušaraf pa je že pred tem razpisal izredno stanje in odstavil številne sodnike, med njimi tudi vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Čaudrija. Po glasovanju v parlamentu je oblast v državi septembra prevzel mož ubite Benazir, Asif Zardari, znan po svoji politični kratkovidnosti in pohlepu. Skoraj nihče v Pakistanu ne verjame, da mu bo uspelo državo iztrgati iz objema kaosa. Po drugi strani velja Pakistan za ključnega zaveznika v vojni proti terorizmu, čeprav nanj letijo tudi številne kritike, da ne stori dovolj za uničenje domačih teroristov in talibanov.

»Ta kriza je lekcija iz korupcije«

> Ko gredo podjetja ali države skozi težke čase, smo ljudje dovzetnejši za zaznavanje koruptivnih ravnanj. V času gospodarske prosperitete pa se poveča toleranca do morebitnih zlorab. Ko gre vsem dobro, ljudje velikokrat izgubijo občutek za potrebe družbe kot celote. Šele ko se razmere poslabšajo, začnejo spet posvečati pozornost porabi svojega (davkoplačevalskega) denarja.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam. Za Slovenijo pomeni to, kar pomeni nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za ves svet. S to razliko, da je mnogo bolj znanstveno podkovana in da je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Večletno pojavljanje v medijih je njen nastop dodobra izpililo. V boju proti podnebnim spremembam zagovarja radikalno ukrepanje, tudi zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne in za katere se nam zdi nepojmljivo, da bi zanje plačevali. Še nedavno je odločno zavračala možnost vstopa v politiko. Danes je pripravljena premisliti.

Najvulgarnejši razširjevalci vaginalno-falusoidne mentalitete

Reška skupina Let 3 že dobri dve desetletji preseneča javnost z nastopi in koncerti, ki so velikokrat bolj podobni obskurnim gledališkim predstavam kot klasičnim nastopom rock benda. Pred kratkim sta ustanovna člana, Damir Martinović - Mrle in Zoran Prodanović - Prlja, gostovala v priljubljeni nedeljski oddaji Nedjeljom u 2, ki jo vodi ugledni novinar Aleksandar Stanković - in povzročila »škandal«.
Ni potrebno omeniti, kaj je njihovo - za mnoge ljudi infantilno in vulgarno dejanje - povzročilo v javnosti. Pogovor, na katerega je bil Stanković pripravljen in je vseboval različna vprašanja o stanju trenutne hrvaške družbe, umetnosti, morale in še marsičesa, se je končal zaradi njunega neprimernega vedenja: med performansom izbijanja zamaškov iz njunih zadnjic je Stankoviću prekipelo. Prekinil je oddajo, ocenil, da se z Mrletom in Prljo ne da »normalno« pogovarjati, občinstvu pa se je opravičil zaradi »morebitnih duševnih bolečin«.

Janez Škof, igralec

Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov.

dr. Spomenka Hribar, borka za človekove pravice

Dr. Spomenka Hribar je v ponedeljek dobila zlati red za zasluge, eno od najvišjih odlikovanj v Republiki Sloveniji. Hribarjeva je sodelovala pri osamosvojitvi, v Demosu, vendar je hitro zapustila politiko in postala njen kritik. Nekoč je Janšo obtožila, da svet razume kot zaroto, težke besede pa je govorila tudi v času njegove vlade. Sedaj, po spremembi oblasti, njena kritičnost ni popustila. Borutu Pahorju očita, da je z imenovanjem Dimitrija Rupla ravnal avtoritarno, in upa, da se bo na svojih napakah veliko naučil.

Aktivni družbeni kritik

Jani Kovačič ostaja Mladinin naravni zaveznik. Naši prihodnji številki, torej božični, bo priložen plošček z naslovom Vošč in kolede. Na njem bo deset komadov, ki po mnenju zgorajpodpisanega predstavljajo avtorjev najboljši material od Asfaltnih otrok naprej. Plošča, ki jo je Jani posnel v sodelovanju s Slovenia United Orchestra, Grupo občanov in JK Quartetom, je bila navdihnjena s trenutno politično situacijo - najbolj pa z grozljivim dejstvom, da 'imamo v Evropi novo otoško državico'. O Bledu govori tudi otvoritvena pesem Božična, v kateri kot impersonatorja z mitraljezom po dolini udarita Jure Godler in Tilen Artač. Vse skupaj je samo še en opomnik, da bi Janija, če bi se pisal Kovačin, brez nadaljnjega šteli med štiri velike slovenske IN-e.

Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve

Finančna in gospodarska kriza se čutita tudi v Sloveniji. Podjetja krčijo proizvodnjo, skrajšujejo delovni čas in odpuščajo delavce. Kje je dno, lahko za zdaj le ugibamo. Novi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je optimist. Verjame, da je slovensko gospodarstvo sposobno ohraniti več delovnih mest, kot kažejo najbolj črne napovedi. Zaradi grozeče recesije se mu zdi potrebno na novo ovrednotiti košarico življenjskih stroškov, to pa pomeni tudi novo določitev minimalne plače in višine denarnih pomoči socialno ogroženim.

Če bo vsak mislil le nase, bo kriza daljša.

> Položaj, v katerem smo se znašli, je brez primere. Načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva je treba razumeti kot skupen odziv na niz izjemnih okoliščin. Tudi stopnja konsenza na globalni ravni je neverjetna, saj še nikoli doslej nismo videli tako usklajenega delovanja po vsem svetu. Zavedati se moramo, da so države članice EU v zelo različnih položajih glede proračuna, višine javnega dolga...

Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko

V prejšnji garnituri ministrov je dr. Virant, sicer profesor na Fakulteti za upravo, izstopal po izjemni koncentraciji tiskovnih konferenc in odlični (samo)promociji. Veljal je za strokovnega in odprtega ministra, javnost pa mu je že na začetku pripisala politični potencial, ko se ga je prijel vzdevek “nadminister”. Sicer ni član SDS, a je kljub temu s stranko tesno povezan: prek žene Nane in tasta Mihaela Brejca, evropskega poslanca in podpredsednika SDS. Sedaj, ko postaja predsednik Zbora za republiko, se v vakuumu drugih partijskih liderjev vprašanje ponavlja: je dr. Virant drugi človek SDS?

"Sem proti temu, da se javna sredstva speljejo v zasebne žepe."

> Za šolstvo je značilna velika dinamika zaradi števila rojstev. Težava je v tem, da imamo mrežo, oblikovano za 30.000 mladih, teh pa je le pol toliko. V osnovnošolski mreži, ki je razmeroma dobra, so tako težave zlasti pri podružničnih šolah. Te vzdržujemo zato, ker želimo, da ima neka skupnost kritično maso intelektualnega in kulturnega jedra.

Dr. Danilo Türk, predsednik republike Slovenije

Dr. Danilo Türk je pred slabim letom dni prisegel pred državnim zborom. Postal je tretji predsednik republike Slovenije. Prvo leto svojega mandata je preživel razmeroma mirno, njegove pobude so bile pretehtane, strokovne, bolj redke kot pogoste. Zato je bil spor o imenovanju veleposlanikov na prvi pogled nepričakovan. A zgolj za tiste, ki ne poznajo njegovega vztrajanja pri doslednem spoštovanju prava. Nekateri trdijo, da je preveč formalističen, on pa odgovarja, da le spoštuje ustavo. Tako bo deloval tudi v prihodnje. Od Pahorjeve vlade pričakuje zelo veliko, še posebno v razmerah svetovne gospodarske krize.

»Odvisniki ne živijo na luni, ampak v našem mestu, v naši ulici.«

> Gre za zelo dobro rešitev, ki v Švici pomeni še posebej veliko. Za seboj imajo namreč zelo hudo izkušnjo uživanja drog na odprti sceni, na javnem prostoru, saj so se odvisniki zbirali in si vbrizgavali heroin v parku sredi Züricha. Heroinski program je odgovor na odprto sceno, ki je zelo nevarna za odvisnike in za vse druge, kjer je velika umrljivost, kjer je dosti okužb z virusom HIV in hepatitisom C.

Mencinger je imel kar prav

Glavna naloga mag. Andreje Jerina v novi vladi bo vzpostavitev sistema, ki bo omogočal uspešnejše črpanje evropskih sredstev. Pred prihodom na računsko sodišče je opravljala funkcijo namestnice ministrice za regionalni razvoj in strukturno politiko, aktivno pa je sodelovala že pri pristopnih pogajanjih z EU.

Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar

Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu.

Samuel Žbogar, zunanji minister

S Samuelom Žbogarjem smo se pogovarjali v ponedeljek, v petek, na dan izida Mladine, pa je državni zbor odločal o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Žbogar doslej ni bil politik, bil je veleposlanik, delal je v Pekingu, Washingtonu, v Združenih narodih, vodil je slovensko delegacijo v pogajanjih za vstop v Nato. Dejstvo, da je minister postal človek iz diplomacije, se mu zdi dobro, pravi, da je čas, da zunanja politika neha biti notranja. Obljublja, da bo uredil kaotične razmere na ministrstvu in da bo pod njegovim ministrovanjem Slovenija na polju mednarodnih odnosov dobila prepoznavno, dodano vrednost. V intervjuju pojasnjuje tudi svoj pogled na afero washingtonska depeša.

Pričevanje o Darfurju

Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela.

»Tudi Obamo bom naštudiral!«

Jure Godler je fant s fotografskim spominom, ki se je pri šestih letih sam iz knjig naučil notnega zapisa, do konca osnovne šole prebral kompletnega Shakespearja v originalu in do svojega dvajsetega leta ustvaril preko 200 konkretnih glasbenih del ter priročnik za prevajanje Jamesa Joycea. Slovenska javnost ga pozna predvsem kot imitatorja na Radiu Ga-Ga in v Hri-baru, kjer se vsak vikend že leta levi v bizarne like od Marilyna Mansona do baby-Busha. O tej svoji dolgi imitatorski odiseji je zdaj napisal knjigo z naslovom Razgaljeni, v kateri sicer nihče ne pokaže joškov, je pa jedrnata in lahkotna kronika vseh zgod in nezgod širše imitatorske ekipe tekom let. »Bolje s kolesom h kurbi kot z Mercedesom v službo,« je zadnji stavek v tem zgovornem dokumentu časa, in Juretu se je uspelo prekletstvu redne službe ogniti na najboljši možni način.

Miran Goslar, oče Mercatorja

Če je kdo v Sloveniji odgovoren za razmah velikih nakupovalnih centrov, potem je to Miran Goslar, tisti direktor, ki je na noge postavil Mercator. Izhaja iz generacije slovenskih podjetnikov, ki so v sedemdesetih letih, v zanosu novega liberalizma tedanjega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, v Slovenijo poskušali vpeljati tržne mehanizme po zahodnem vzoru. V prvi polovici sedemdesetih je vodil republiško skupščino, nato se je vrnil med podjetnike. Mercator je vodil od leta 1975 do 1993, nato pa je bil do leta 1997 predsednik tistega nadzornega sveta, ki je na vrh največjega trgovca v državi postavil Zorana Jankovića.

Red je pomembnejši od svobode

> S tem izrazom dejansko povezujemo tiste državne ustanove, ki imajo oborožene vojaške enote. Na primer ministrstvo za obrambo ali policijo ali organe notranje državne varnosti. Takih ustanov je 22. Ljudi, ki delajo v teh organih, Rusi imenujejo »siloviki«. Kadar se pogovarjam z ljudmi iz FSB (nekdanja KGB, op. p.) ali policije, sploh pa z vojaki, mi vsi po vrsti pravijo: nimamo nič skupnega, saj so...