Radiohead: In Rainbows

Dolgo se že ni zgodilo, da bi kakšnemu glasbenemu izvajalcu uspelo povzročiti toliko medijskega hrupa z napovedjo izida nove studijske plošče, kot je to uspelo skupini Radiohead. Na svoji spletni strani je pred kratkim napovedala natančen datum izida albuma, spletna stran pa se je spremenila v online trgovino, kjer je bilo mogoče vnaprej naročiti digitalno obliko novega ploščka v formatu mp3 ter nekoliko dražji,...

Coldworker: The Contaminated Void

Ker pri Relapsu že leta ostajajo dokaj zvesti začetni ponudbi izvajalcev, je skoraj nemogoče nasesti na zvočno puhlico in obžalovati zanjo zapravljeni denar. Coldworker je ena tistih Relapsovih zasedb, ki bolj kot na krvavi grindcore prisegajo na peklenski death metal. In to je to. Brez olepšav, inovacijskih presežkov, pretirane unikatnosti, žanrskih sprehodov in drugih hvale vrednih pritiklin.

Burnt Friedman: First Night Forever

Nemški raziskovalec ambientalnih zvokov in eksotičnih ritmov se po enoletnem premoru vrača z novo ploščo, v katero je vključil precej ritmičnih prvin z albuma Secrets Rhythms. Tokrat se instrumentalni material popolnoma podreja različnim gostujočim vokalom. Vokalne dodatke so prispevali Steve Spacek, Barbara Panther, Theo Altenberg, Daniel Dodd-Ellis in Enik, pisana druščina, ki uporablja različne načine glasovne...

Bob Dylan: Dylan

Če ste prespali zadnjih 45 let glasbene zgodovine, se vam ponuja nova priložnost, da po hitrem postopku nadomestite zamujeno. Gre za priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi niti tisti, ki zadnjih 45 let niste spali na ušesih, saj ključnih pesmi, ki so ustvarjale 20. stoletje, v tako kristalno prečiščeni obliki najbrž še niste slišali.

Calyx In Teebee: Anathomy

Calyx in Teebee sta danes veterana, njuno poznanstvo pa se je začelo pred devetimi leti in izvira iz založbe Moving Shadow, katere protežiranca sta bila v minulem mileniju. Odsihmal je Teebee ustanovil svojo založbo Subtitles, ki je izdala številne odlične vinilke, pa tudi Calyx je ustvaril lep opus lastnih del z visoko ceno. Skupaj sta skomponirala tudi komad The shape of things to come z nedavno ocenjevane...

Canvas Solaris: Cortical Tectonics

Z zadnjim nosilcem zvoka Canvas Solaris več kot uspešno nadaljuje tisto, kar je bilo mogoče slišati na prejšnjem, Penumbra Diffuse, ali morda na plošči Sublimation. Slušatelj je priča odlični, žanrsko popolnoma nedefinirani godbi, ki sicer potuje v ušesa na podlagi distorzirane kitarske godbe, a se iz trenutka v trenutek lahkotno sprehaja prek vseh možnih pogruntavščin dandanaš...

PBW Presents B-Ball Zombie War

Kalifornijska založba Stones Throw se z rednimi izdajami preriva v ospredju najdejavnejših samostojnih hiphop institucij. Tole kompilacijo je pripravila v sodelovanju s proizvajalcem računalniških igric 2k Sports, komade pa je izbral dolgoletni vodja založbe Peanut Butter Wolf.

Dimmu Borgir: In Sorte Diaboli

Tu so norveške temne zvezde, ki s svojim tradicionalnim imenom že petnajsto leto trkajo na vrata pekla (hej, leta 1999 se je bend uvrstil celo v ožji izbor za norveškega grammyja) in tole je bržčas najbolj pričakovan črnometalski glasbeni izdelek te sezone. Pravzaprav nič presenetljivega in dejansko nič revolucionarnega, zato pa kup vznesene, epsko posvečene in po popularni black metal metodi kaljenemu...

Jinx: Na zapadu

Bili so na vrhuncu slave, pa so prenehali. To se je zgodilo hrvaški skupini Jinx, ko je pred šestimi leti odnehala, čeprav jo je album Avantura počinje, ki ga je izdala leto prej, lansiral med najbolj fine in najuspešnejše hrvaške bende tistega trenutka in so vsi prepevali Tamo gde je sve po mom. "Razpad" je bil dramatičen. Nekaj časa se je šušljajo, da se bodo razšli, ker naj bi bil Dubravko Ivaniš Ripper,...

Cato Salsa Experience & The Thing With Joe Mcphee: Two Bands and a Legend

Malokdaj imamo priložnost slišati uspešna medžanrska glasbena druženja z odličnimi rezultati, zato tokrat z veseljem predstavljamo novi in drugi skupni album, ki so ga ustvarili norveška garažnorockovska zasedba Cato Salsa Experience, norveško-švedski free jazz trio The Thing in ameriška free jazz legenda, multiinštrumentalist Joe McPhee. Za povrh je to druženje še posebej zanimivo in vredno posluha zaradi...

Animal Collective: Strawberry Jam

Odtrganim ameriškim eklektikom iz skupine Animal Collective je s šestim albumom Strawberry Jam uspelo ohraniti začetno svežino, energijo in inovativnost. Še več, na njem so najbrž najkompaktneje strukturirani in udarni doslej, razganja jih od inovativne energije, poleg tega pa dokazujejo, da imajo neusahljiv vir navdiha za svoje izjemno vabljive, elementarno melodične, ekstatične in hkrati bogato nasičene,...

Don't Mess With Texas: Los Dias de Junio

Če se spomnite skupine Lunar ali Radio Free Isaac, potem si lahko približno predstavljate, kako zveni zagrebški Don't Mess With Texas, ki se po triletnem diskografskem premoru vrača z drugo veliko ploščo. T. i. postrock se je zadnja leta precej razširil po vsem svetu, tudi na območju nekdanje skupne države, pri čemer se predstavniki žanra gibljejo med že znanim, nekoč revolucionarnim izrazom skupin Mogwai in...

Marcus Intalex: Fabriclive.35

Po dolgem premoru se je v CD-ju ohranil zadnji izdelek manchestrske jungle drum and bass (JDB) legende Marcusa Intalexa. Ta se je razpištolil in v zadnji mešanki za slovito Tovarno ustvaril esencialni in polnozvočen miks zanj značilnega liquid duba, ki ga - poleg melodike - zaznamuje globok in debel bas, nenehno se kotaleč v ozadju. Miks je nemainstreamovski, a je paradoksalno sprejemljiv tako za jungliste kot...

Kon & Amir: Off Track Vol. 1 - The Bronx

Ameriška didžeja in zbiratelja Kon in Amir sta se v zadnjih letih izkazala kot dva izmed najpridnejših kopačev ( diggerjev ) za vinili in nedavno ju je doletela čast, da sta pripravila ploščo Kings of Digging skupaj z japonskim vinilnim obsesivnežem Murom. Zdaj je na vrsti petdelna serija Off Track.

Različni izvajalci: Putumayo Presents Gypsy Groove

Na naslovnici tele za našo deželo politično nekorektne kompilacije z 11 postajami pravijo "Balkan beats and gypsy jams", iz tega naslova pa tri četrt ure črpajo temperamentno cigansko glasbo muskontarji od Amerike do Uzbekistana. Ob plesnih a la Magnifico in eni najsvetlejših točk ploščka Zh Ne Sui Pa Pur Tua s tex-mex trobili in z bosansko harmoniko pa Shantelu solo in njegovem remiksu Amsterdam Klezmer Banda...

Múm: Go Go Smear the Poison Ivy

Še ena izmed čudovitih islandskih skupin, boste pomislili med prebiranjem teh vrstic, kajti skupina Múm je (ne več tako zelo) svež izdanek novodobne glasbene scene z najseverneje ležečega evropskega otoka. Ja, Islandija se je v zadnjih dvajsetih letih, od velikega uspeha skupine Sugarcubes in njene pevke, spremenila v zakladnico sodobne popularne glasbe, saj ji je ob vsej majhnosti in kljub navidezni...

Berta Ambrož: Brez besed

V čast Slovenske popevke je bila ob nekaterih ploščah izdana tudi tale zbirka popevk Berte Ambrož. Brez besed je še vedno ena najuspešnejših slovenskih popevk, Bertin nastop na Evroviziji leta 1966 pa (glej YouTube) še vedno izjemno pomemben, tudi zato, ker jo je kasneje, milo rečeno, citirala španska skupina Mocedades v mednarodno veliko uspešnejši skladbi Eres Tu.

September Collective: All the Birds Were Anarchists

September Collective sestavljajo nemška elektropop diva Barbara Morgenstern, basist postrock skupine To Rococo Rot Stefan Schneider in poljski laptop eksperimentalist Paul Wirkus. Letos se oglašajo z drugo, bolj dovršeno ploščo, mešanico različnih vplivov bogate berlinske elektroscene in njihovih notranjih impresij.

Različni izvajalci: Elektrofolp 2007

Težko je zapisati enotno oceno izdelka, pri katerem sodelujejo tako različni avtorji s tako različnimi slogi, da je njihov edini skupni imenovalec - elektronski. Še težje, če so nekateri izvrstni pri svojem poslu, drugi pa zgolj povprečni. Tako je tudi s prvo obalno kompilacijo neznanih elektroničarjev.

Dr. Vladimir Stiasny - skladatelj: Mandolina

V času Slovenske popevke so na RTV izbrali nekaj novih CD-jev in zbirka Vladimirja Stiasnega se zdi najpomembnejša med njimi. Kompilirani skladatelj je avtor velike večine popularnejših popevk, ki so bile posnete v času pred originalno slovensko popevko, pred festivalom leta 1962. Z njegovimi popevkami so se naši pevci pojavljali na jugoslovanskih festivalih, predvsem na opatijskem.

Različni izvajalci: Above the Game

"This game is beyond the fuckin' game!" pravi uvodni stavek naslovnega komada Above the game, preden boben in bas prvič pošteno pometeta s plesiščem. In nato vsakič naslednjič. Založbi Renegade Hardware (RH) je s svežim poletnim dvojnim CD-jem uspela še ena odlična, nadpovprečna izdaja albuma, ki sodi v kategorijo poslušaj glasno, ker slišiš več.

See You Next Tuesday: Parasite

Ker si pod imenom zasedbe See You Next Tuesday res ne bi predstavljal slišanega, je konzumentovo zadovoljstvo zaradi tega lahko še večje. SYNT ponudi slušatelju vse mogoče izpeljanke hardcora, obogatenega z grind/death prijemi in absurdnimi kitarskimi kakofonijami v stilu kakšnega Psyopusa. Za še večjo razgibanost godbe pa SYNT poskrbi z različnimi vokalnimi vložki, ki se gibljejo od ekstremnega vreščanja do...

Fat Jon: Hundred Eight Stars

Ameriški hiphoperski producent Fat Jon nas zadnja leta redno zalaga s sijajnimi albumi, pred kratkim pa je naredil tudi del glasbe za svetovno uspešnico, animejsko serijo Samurai Champloo. Fat Jon velja za enega spretnejših producentov, ki niso pobegnili v mainstream (skupaj z DJ-jem Spinnom, 9th Wonderjem...), in to dokazuje tudi z novo ploščo.

Lusine Icl.: Language Barrier

Lusine je idejni projekt Jeffa McIlwaina, s katerim ta poslušalstvu ponuja samosvoj pogled na zmožnosti sodobne elektronske glasbe. Sposobnost ujetja tišine, ki jo spremeni v izvrstno glasbeno govorico, je naravnost osupljiva. Na plošči prevladujejo mirni, ambientalni zvoki - iz popolnega molka se razvijejo v večplastne instrumentalne kompozicije brez odvečnih ritmičnih posegov.

Dragi Šestić Productions Presents Mostar Sevdah Reunion: Cafe Mostar

Dragi Šestić je za gradbenega inženirja naredil precej atipično kariero, k čemur je največ prispevala njegova ljubezen do sevdaha, sevdalink in romske glasbe; to je že prejšnje stoletje rearanžiral in zapakiral v Mostar Sevdah Reunion (MSR). Na prvencu s prav takim naslovom iz leta 1999 ima MSR še najbolj pristen, starinski in originalen zvok, a ta se je z leti razvi(ja)l; povsem zunajčasna je njegova plošča s...

Psychadelic Desert: Keshiki

Japonski trio ambientalnih zanesenjakov Psychadelic Desert je eden izmed tistih, ki se ne ukvarjajo s kritikami in z glasbenimi lestvicami, ampak raje nagovarjajo neposredno čutila poslušalcev. Zato tudi njihova brezbitna transcendentalna nerazburjajoča glasbena podlaga ni namenjena poskakovanju in poplesavanju, ampak prej ležanju v naravi s prevelikim odmerkom magičnih gob v želodcu.

Same babe: Za ljubi kruhek in njene črne črne lase - pesmi Janeza Menarta

Če v skladu z izročilom pozornost plebsa najlaže pritegneš s turboveselico, za katero zadostujeta meh in par bujnih dojk, potem je za duhovno nadgradnjo, potencialni cekin iz državne blagajne in vznesene hvalnice razgledane, kritiško-strokovne javnosti, ki bojda ne prisega na uglasbeno mediokriteto, očitno dovolj to, da med popevanjem interpretiraš verze priznanega slovenskega pesnika (intelektualni pristop) in za...

Zatokrev: Bury the Ashes

V klub mračnjakov in godbenih težakov se lahko mirne duše vpiše tudi zasedba Zatokrev, ki slušatelju že z otvoritveno skladbico nakaže, da Bury The Ashes ne bo ravno lahko prebavljiv glasbeni zalogaj. Mračna, hipnotična in težaška godba, opremljena z masivnimi in efektiranimi samomorilskimi zvočnimi kulisami, je tisto, kar sestavlja omenjeni album.

J-Majik in Wickaman: Crazy World

Dobra tri leta po tistem, ko je bil J-Majik skorajda na vrhu aktualnosti ter želenosti (TUDI pri nas), se je vrnil z dvojnim CD-jem in naborom najuspelejših produktov zadnje petletke, ki jih je zakuhal skupaj s svojim - zadnja leta rednim - sodelavcem Wickamanom. Njuna zgodba se pač ne razteza zgolj na en letni čas ali na nekaj lepljivih jump-up komadičev, ki so v minulih sezonah poganjali plesišča, ampak na...

Sigh: Hangman's Hymn/Musikalische Exequien

Ker Osmose že od samega začetka izdaja malce bolj posebno vejo metala, ki se po večini sicer nagiba bolj k blackmetalski veroizpovedi, ni nič čudnega, da si je omislil še podzaložbo za še bolj ekstremne čudake, kamor bi lahko mirne duše uvrstil tudi zadnji izdelek Sigh.