Tayo: Fabriclive 32

Tayo je londonski DJ, lastnik založbe Mob (ki je lansirala med zvezde Stanton Warriorse), radijski voditelj, promotor... V bistvu je šele po vseh teh vlogah tudi producent, saj je do sedaj izdal le peščico komadov. Vseeno prav zaradi razvejane dejavnosti velja za enega od "fotrov" breakbeat scene na Otoku. Tayo je vedno veljal za eklektičnega sukalca, ki se ne drži striktno zvrsti breakbeata.

Global Connections Volume 1: The Stealth Operatives

Založba Covert Operations, ki jo je še v prejšnjem tisočletju pognal James Clemente alias ASC, ni pretirano tresla svetovne jungle drum nad bass (JDB) scene in je tudi tokrat ne premika, ampak umešča vanjo svoj sprehod od atmosferičnega do malce na temno zapečenega JDB. Nabor desetih komadov (izstopajoč Mind Gear ) za dobro ur'co (po možnosti jutranjega) svaljkanja so prispevali tako že znani kot novi...

Caribou: Andorra

Glasbena pot Dana Snaitha, ki se skriva pod imenom Caribou, je polna različnih vzponov, pospremljenih z uporabo raznolikih metod ustvarjanja. Z glasbo se začne ukvarjati pri štirinajstih, po nedolžni in koristni tatvini šolskega semplerja, za britansko etiketo Leaf pa pod umetniškim imenom Manitoba izda prvo veliko ploščo Start Breaking My Heart (2001).

Job For a Cowboy: Genesis

Po dokaj dobro prodanem mini albumu so se na Metal Bladu verjetno veliko lažje odločili še za izdajo celega albuma nažigaških Job For a Cowboy, ki suvereno nadaljujejo zastavljeno na prvencu. Sicer kruleči Job For a Cowboy ne odstopajo iz zastavljenih žanrskih smernic grind/death zasedb, a vendar vseeno spravijo skupaj dinamično in zanimivo godbo, ki lahko brez problema navduši slehernega privrženca hitre in...

Leon Matek: Zrno

Leon Matek, nekdanja vokalna sekcija prehitro usahlega ansambla Prepozno za krokodile (zapustil je srčkano ljubezensko balado Nataša ) in bivši gospod Vuhmepiš iz novokomponiranega folk tandema Juhej in Vuhmepiš (v treh ploščkih je zgostil več kot le prgišče zafrkljivo klenih domačih), na še toplem solo izdelku ostaja zvest tradicionalno obarvanim napevom ter pretežno komornim, da ne rečem pogrebnim občutjem, ki...

Justice: Cross

Francoskima elektro-house pravičnikoma je letos uspel velik preboj s (poletnim) hitom D.A.N.C.E., z vodilnim otroškim vokalom namesto popevkaric in z variabilno, a mamljivo zvočno podobo. Album širi kraljestvo Justice med močnim hišnim popom ( Phantom ), ki je občasno kar lepo nalomljen (kot v še enem velikem hitu Waters Of Nazareth ), pa dobre tričetrt ure gnete značilno, a ravno dovolj deformirano...

Oh No: Dr. No's Oxperiment

Oh No je mlajši brat znanega kalifornijskega producenta, hiperproduktivneža Madliba in tudi on tako rekoč ekskluzivno sodeluje s kalifornijsko indie založbo Stones Throw. Čeprav je tako MC kot tudi producent, pa se zadnje čase bolj posveča sestavljanju beatov, poleg samostojnih projektov je delal tudi podlage za številne hiphoperske izvajalce.

Clawfinger: Life Will Kill You

Ker člani skupine Clawfinger očitno kar dobro prenašajo čedalje bolj minljivo slavo, se je tudi ne trudijo pretirano obuditi. Life Will Kill You je po godbeni plati sicer za odtenek morda celo zanimivejši od prejšnjega izdelka in hkrati tudi prvenec za Nuclear Blast, a žal še vedno ne dosega kakovosti ploščka, kot je bil na primer Zeros&Heros.

J Kentaro: Enter

DJ Kentaro je japonski turntablist, ki je po neštetih urah brušenja plošč leta 2002 zmagal na tekmovanju DMC. Kentaro zadnja tri leta uspešno sodeluje z založbo Ninja Tune in končno je izdal prvenec Enter, ki je mešanica vsega živega, od hiphopa, breakbeata, dancehalla do drum and bassa in elektronike. Pri Kentaru sicer, če se ozremo na njegove didžej sete, nismo pričakovali nič manj, vendar preseneti, kako...

Adam Freeland: Global Underground 32: Mexico City

Elektronska glasba se pogosto (z)najde pred križišči, ki privabljajo novo in odganjajo staro publiko; takšno križišče je tokratna izdaja iz serije Global Underground, katere miks dveh zgoščenk podpisuje Adam Freeland, DJ in producent iz Brightona. Kaj dobiš, če legenda breakbeata miksa housersko izdajo? Drone step oziroma e-drone. Tako je namreč sam Freeland definiral svoj zvok v intervjuju za beatport.

Miranda Lambert: Crazy Ex-Girlfriend

Ženske, ki se jim je na kantrijaški sceni uspelo prebiti v ospredje, so se najpogosteje proslavile bodisi kot tekstopiske po naročilu bodisi kot interpretinje tujega materiala. Zaradi te tradicionalno `nashvillske' delitve dela so bile avtorice, ki so dobile priložnost, da se izkažejo kot izvajalke lastnih pesmi, prej izjema kot pravilo.

Beneath the Massacre: Mechanic of Dysfunction

Za ne ravno pretirano zanimivim imenom zasedbe Beneath The Massacre se skriva veliko zanimivejša zvočno-godbena podoba kratkolasih nasilnežev, ki so se našli nekje v death/grind nabijačini. Izdelek Mechanic Of Dysfunction je visokokakovostna mešanica kakofoničnega grinda, tehničnega death metala in mehanskega industriala, podprtega z dobro mero nasilnosti, če ne morda celo ljudomrznosti, ki ne temelji na...

D-Kay: Individual Soul

D-Kay alias David Kulenkampff je pred štirimi poletji v svet jungle drum and bassa (JDB) skupaj z Epsilonom in MC-jem Stamino lansiral hit tistega leta Barcelono in odsihmal smo čakali, kdaj nas bo znova zadel. Na minulo obdobje spominjata še dva Avstrijčeva hita, Martians ter Woe z Jenno G., tole pa je prvenec, ki si polnopravno zasluži naziv album. Tako po konceptu kot po kontinuiteti ducata komadov v uri.

Ozzy Osbourne: Black Rain

Ozzy Osbourne, žival rokenrola ter simbol njegove nekonformistične drže, je na poti od avtodestruktivnega junaka težkometalske opozicije do kapitalnega, pardon, kapitalskega bedaka glasbenih multinacionalk nenadoma začutil neustavljivo potrebo, da nas posvari pred pošastjo terorizma, zankami globalizacije, ekološko katastrofo in, hej, celo pred pastmi pretiranega potrošništva. ...

Happy Mondays: Uncle Dysfunktional

Kje? Središče svetovne industrijske revolucije, Manchester, Velika Britanija. Kdaj? Prehod iz sedemdesetih v osemdeseta leta dvajsetega stoletja. Kaj? Prvi nastop zdaj že legendarne skupine Sex Pistols naredi močan vtis na poznejše akterje manchestrske glasbene scene, še posebej na sposobnega menedžerja Tonyja Wilsona, ki ustanovi založbo Factory.

New Young Pony Club: Fantastic Playroom

Nu rave kvintet New Young Pony Club, stacioniran v Londonu, je zadnje leto oglaševan kot nekaj, kar je nujno treba videti in slišati v živo in je po štirih singlih, ki so bili razgrabljeni, končno prišel tudi do daljšega prvenca. Močni vplivi bendov z ženskimi vokali ala Chicks On Speed ali Babes in Toyland, zmešani z modernimi elektronskimi ritmi, podkrepljeni z zvokom sintetizatorjev, so vseeno preveč poppy,...

Bernhard Fleischmann: Melancholie/Sendestrasse

Dunajski svobodni glasbenik Bernhard Fleischmann se tokrat oglaša s projektom, s katerim je sodeloval na umetniški instalaciji v Neue Nationalgalerie v Berlinu. Dvojni album, dva nepovezana petdesetminutna komada, oba rezultat neponovljive izvedbe v živo. Melancholie je prežet z osnovno, ponavljajočo se temo, na katero se navezujejo zanimivi ritmični elementi in elektronski posegi, Sendestrasse pa predstavlja...

Cephalic Carnage: Xenosapien

Ob izdaji prvenca Conforming To Abnormality v drugi polovici devetdesetih let se početje benda Cephalic Carnage morda ni ravno bistveno razlikovalo od povprečnega grind/death maličenja, vendar je z naslednjim izdelkom Exploiting Dysfunction dve leti kasneje pokazal nekaj popolnoma drugega. V nasilni grind/death je vpletel prvine jazza, hard rocka, industriala in še česa.

Simian Mobile Disco: Attack Decay Sustain Release

Polovica nikdar popolnoma uspele skupine Simian (oba Jamesa, Ford in Shaw) je že za časa benda po nastopih v drugih klubih vrtela elektro in od tam ime Simian Mobile Disco. Fanta sta kriva za lanski kluberski hit Hustler, zdaj pa na svežem albumu za vsaj pol ducata primernih naslednikov njune spevne hibridne linije elektra, brejkbita, ponekod housea, uporabe psihedeličnih/psy elementov, retra osemdesetih...

Tomaž Rožanec, Miha Debevec: Spopad dveh harmonik (The accordion duel)

Včasih so klasični muzičarji zakompleksani, ker jih ne posluša širna publika, in včasih so komercialisti na robu živčnega zloma, ker ne morejo v filharmonijo.

Chemical Brothers: We are the Night

Starosti elektronske scene iz Velike Britanije Ed Simons in Tom Rowlands še nista šla v pokoj, ampak sta izdala še šesti album. Takšna institucija, kakršna sta postala kemična brata, se ne bo spremenila čez noč, zato tudi ni bilo pričakovati kaj pretirano drugačnih soundov kot na njunih prejšnjih izdelkih.

Chrome Division: Doomsday Rock'n Roll

Z rahlo zamudo (ta v tej glasbeni zvrsti na srečo ne igra velike vloge) in v spomin na četrto izdajo Metalcampa, ki se je uspešno končala prejšnji teden, je tu plošček, ki utegne z malce sreče postati kulten.

General Midi: Y4K

Ena izmed medijskih trditev ob novi izdaji v znameniti seriji elektronskih miksov Y4K je zvenela, da je "Y4K za breakbeat to, kar so Global Underground za house". Glede na to, da je zadnji Global Underground bolj ponesrečeno kot ne miksal Adam Freeland (ki nikakor ne slovi kot houser), bi se lahko vprašali, ali so se že vsi lončki pomešali. Ali pa je house utrujen...

Nu:Tone: Back of Beyond

Dve leti po izidu prvenca Brave Nu World, ko je Nu:Tone (alias Dan Gresham, eno boljših grl iz Hospitalove konjušnice) prišel v sfero velikih producentov in DJ-jev mehkobnega vala drum and bassa, se fant iz Cambridgea vrača z ducatom novih popevk. Morda tale uvodni opis zveni plehkobno za album, ki bo v bistvu zbujal precej veselja tako naključnim poslušalcem kot tudi partizanom, ki jim noge kar same...

Richard Galliano: Luz Negra

Kvintet Tangaria je za francoskega harmonikarja spoj Bachove arhitekturne briljance in Piazzolovega temperamenta. To je treba znati združiti. Richard Galliano je v vrhunski formi, kar je dokazal tudi na ljubljanskem koncertu, ko je ulivalo kot iz škafa in zeblo do kosti. Pisani peterici na albumu, ki je bil posnet lani v Sao Paolu, se na nekaj komadih pridružuje brazilski čudodelec na mandolini Hamilton De Holanda.

Paul Hartnoll: The Ideal Condition

Polovica znanega britanskega elektronskega dueta Orbital se tri leta po njegovem uradnem razpadu pojavlja s prvim soloprojektom, precej drugačnim, kot bi bilo pričakovati od pionirja sodobne elektronske glasbe. Hartnoll je precej zreduciral elektronske prijeme ter jih zamenjal z živimi instrumenti, natančneje s simfoničnim orkestrom, kar večini skladb na ploščku daje pridih nek...

CZD: Prvi člen

V nasprotju z večino drugih zasedb si je Center za dehumanizacijo za svoj najnovejši izdelek omislil vinilno ploščo, kar pa za njihove ljubitelje ne bi smelo pomeniti težav, saj kot najstarejši slovenski punk ansambel verjetno premorejo še nekaj publike z gramofoni doma.

Apparat: Walls

Apparat je psevdonim Sascha Ringa, glasbenika, ki se je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja iz provincialne vzhodne Nemčije dotepel v evropsko prestolnico elektronske glasbe Berlin, kjer je ustanovil lastno založbo Shitkatapult, na kateri od poznih devetdesetih objavlja tudi večino svojih materialov. Bivanje in ustvarjanje v elektronski metropoli je zagotovo pustilo velik vpliv na njegovem delu,...

Ry Cooder: My Name is Buddy

Pridružite se mačku Buddyju, mišku Leftyju in prečastitemu žabcu Tomu na poti skozi prostor in čas, v obdobje prebujajočega se delavskega razreda, velikih šefov, propadlih farm, stavk, potepuhov in vlakov, skratka v ameriška trideseta leta, v čas velike gospodarske in vsesplošne depresije, ko je bila Amerika sama sebi v breme, a je imela vsaj prihodnost, medtem ko zdaj nima več...

Različni izvajalci: Live at Tranz-Mission 2007

Šest zgoščenk živih miksov s Tranz-missiona, ki se je zgodil v začetku aprila v londonskem Alexandra Palaceu, je zmagovalec polletja v kategoriji tape-pack, ki jih tamkajšnje masovke po raji in zvočnih trendih reproducirajo za nadaljnjo prodajo. V - tako po imenih, kot interpretaciji - najmočnejši izdaji doslej Subfocus kaže, kako se po slogu in odzivu bliža (tudi nastopajočemu) kralju Andy C.