Elvis

12. 2. 2009  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

Johnny Cash Remixed

2009, Compadre Records

+ + +

Navkljub zavedanju o relativnosti svojega poznavanja glasbe in albumov moram priznati, da me je malo albumov pustilo tako zmedenega kot Johnny Cash Remixed (JCR). Po prvem poslušanju, ko je v uri in treh minutah izzvenel poldrugi ducat remiksov, je bil učinek vsekakor drugačen, kot je bil pri albumih remiksov Astorja Piazolle ali Nine Simone. Ta dva se kar solidno ali kar krepko naslanjata na elektronsko formo, če se spomnim albumov, ki so jih 'post mortem' posneli kakšni hiphoperji - kot Notorious B.I.G. -, pa je treba reči, da se man in black ne obrača v grobu. Vsaj pretirano ne, ker vse dobre zapuščine ne morejo uničiti slab(š)e izdaje, ki so namenjene ... čemu že? Vsaj delček ali dober del interesa lahko pripišemo priimku družinske dinastije, za katero kot izvršni producent albuma stoji Johnnyjev sin John Carter Cash, drugi pa je nedvomno vpliv, ki je ostal za eno največjih ameriških glasbenih ikon minulega stoletja. Potem ko je gospodu legendi tale planet namenil pet let posmrtnega mirovanja, zdaj znova prepeva iz remiksov. Dobesedno, saj so se (iz)malikovalci njegovega dela vendarle vzdržali rekonstrukcije bistva in so raje posegli v glasbo, besedila pa pustili pretežno nespremenjena oziroma v daljših obsegih kot ortodoksni elektronski remiksi, ki znajo od melodije ali besedila vzeti sempl oziroma vrstico in graditi na dinamiki repeticije. JCR je menda zbujal očitke o hereziji v country krogih še pred izidom. Deloma zato, ker v najbolj eksponiranem komadu albuma I Walk the Line - pa tudi na albumu vobče - sodeluje Snoop Dogg, ki ima s starejšim Cashem nedvomno precej več sorodnih življenjskih črt, kot bi mu jih kdo pripisal na prvi pogled. Kar sicer Snoopu glasbeno ni povsem uspelo, saj izmed remiksov prepričajo povsem drugi komadi, predvsem pa forma, ki je Johnnyju nikoli ne bi pripisovali: odlična psihedelika v komadih Port of Lonely Hearts in Belshazaar pa v uvodnem elektro poskočnem Get Rhythm, med še nekaj uspelimi pa prednjači odlično napumpana skladba Rock Island. Žal biseri zvodenijo med drugimi eksperimenti, ko na primer še kar uspele podlage Country Boy in Sugartime uničijo neadekvatni dodatni vokali ali pa vtis kvarijo kar abotni momenti kot pri Folsom Prison Bluesu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.