Heni Erceg

Heni Erceg

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Biti ženska na Hrvaškem

    Kako si lahko zagovornik človekovih pravic, hkrati pa si nad sodelavkami manjšinskega medija privoščiš mobing, ki gre tako daleč, da te nazadnje ostanejo celo brez službe? Čeprav so ta dekleta o tem mediju vedela veliko več od nasilnega šefa, ki o njem nima pojma, je pa zato vdan podrepnik tistega nad sabo, vplivnega politika, katerega naloga je prav skrb za pravice manjšin. Kako se ta lahko ukvarja z enakimi možnostmi žensk in moških in hkrati nekdanji partnerici in materi svojega otroka tega nenadoma odvzame, leta in leta manipulira in laže, da ga mati zlorablja, ker želi, da se uči in redno hodi v šolo? In jo vlači po sodiščih in centrih za socialno delo. S čim se proti takemu bolnemu početju lahko borijo takšne ženske? V instituciji, kjer jih ponižujejo in nato še odpustijo, je to boj brez upa zmage, ker v njej vlada neizprosna moška omerta, čeprav delovanje ustanove, ki skrbi za pravice manjšin, spodkopava na spolu utemeljen prezirljiv odnos nadrejenega do sodelavk, pa tudi do matere svojega otroka. Si lahko na sodišču izborijo pravico do spoštljivega odnosa na delovnem mestu in dosežejo, da bo nasilnež kaznovan? Eh, to so utvare, saj je edini znak, da je Hrvaška pravna država, ogorčenje spodobnih državljanov nad nedavno odločitvijo mogočnega predsednika vlade, da za prvega moža hrvaškega pravosodja – glavnega državnega odvetnika – imenuje človeka, o katerega integriteti pričajo zveze z mafijci in ministri te vlade, ki so se znašli za zapahi. Boriti se za svoje pravice v taki državi in biti žena in mati pomeni mučno in brezplodno zapravljati zdravje, denar in čas, saj je končna razsodba praviloma izrečena v korist moškega, šefa, ki izvaja mobing nad sodelavkami, ali očeta, ki materi – zaradi bolestnega sovraštva – jemlje otroka.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Hrvaška

    Komentar / Nove čarovnice

    »Denar za nakup metle sem zaslužila sama. Tudi letim sama,« je nekoč davno rekla Dubravka Ugrešić, ena najboljših književnic s tega območja, javno preganjana kot »čarovnica«. In odletela na Nizozemsko, kjer je tudi umrla, do konca zvesta svojemu odporu do vsakršnega nacionalizma in ksenofobije. A zdi se, da je pred tem uspešno vzgojila nekaj mladih čarovnic, kakršna je na primer Lana Bastašić, katere knjige so prevedene v več kot 20 jezikov, njen roman Ujemi zajca pa je dobil nagrado Evropske unije.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Hrvaška

    Komentar / Urjenje v demokraciji

    Z brezobzirnim cinizmom nedotakljivega narcisa, ki mu je dovoljeno vse, se je spustil še korak niže, a v resnici je bil to korak, pri katerem ga je vodil neizmeren strah. Hrvaški premier se je hotel zaščititi in je za to brez zadržkov uporabil ženske; v ospredje je postavil domnevno skrb za ženske, ki jih pretepajo in pobijajo partnerji, in si zamislil zakon o femicidu, nato pa ga povezal s še enim zakonom in oba v svežnju poslal v parlament, češ vzemi ali pusti. Ta drugi zakon, strahopetno zapakiran skupaj s pomembnim zakonom o femicidu, vsebuje zakonska določila o ukrepanju zoper prinašalce slabih novic, tako imenovane žvižgače, posredno pa tudi zoper novinarje, ki se drznejo objaviti ugotovitve o korupciji in kriminalu, pri katerih glavno vlogo igrajo ministri, tajniki in najrazličnejši birokrati vladajoče stranke.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Hrvaška

    Komentar / Zvodniki v službi sistema

    Marsikdo med nami je doživel nekaj podobnega, nekateri so privolili, drugi niso, nekateri so bili celo prepričani, da je to, da postaneš ovaduh tajne policije in ji nosiš na nos govorice o sodelavcih, stvar domoljubja in ljubezni do Jugoslavije, Hrvaške, ni pomembno.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Hrvaška

    Komentar / Živalska farma

    Prvi se je v gluhi noči skozi gozd priplazil do bližnje farme goveda. Dobro, nikjer nikogar, si je mislil, le na kamero pri vhodu ni računal. In ta ga je posnela.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Komentar / Na vzhodu nič novega

    S televizijskih zaslonov v nas spet dan za dnem zrejo velike, preplašene otroške oči. Matere sedijo v avtomobilih, prav tako preplašene, vendar trdno odločene, da bodo otroke odpeljale na varno, ta domnevno varni kraj pa bo kako begunsko taborišče, ki bo kmalu vzniknilo tam, poleg množice drugih, ki že stojijo na Bližnjem vzhodu. »Ne skrivam atomske bombe in moj sin ni terorist, pa vendar so mi porušili hišo,« so besede obupane – če uporabimo brezdušno politično izrazje – nepomembne postranske žrtve, ene od številnih, ki so v Libanonu izgubile življenje ali lastnino v zgolj nekaj dneh brezumnega izraelskega napada na to državo, s katerim naj bi libanonski Hezbolah prisilili k izpustitvi dveh zajetih izraelskih vojakov.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Hrvaška

    Komentar / Paviljon 22

    Če bi danes potegnili črto pod tistim, kar imenujemo kultura spominjanja, kakšen bi bil rezultat? Trideset let po vojni se prizadevanja najrazličnejših organizacij, ki se še vedno vztrajno trudijo implementirati kulturo spominjanja v glave pripadnikov tukajšnjih plemen, kažejo kot popolna utvara, kot poraz v bitki z nacionalisti, ki vladajo Hrvaški in Srbiji in ki jim nenehno spodbujanje žrtvoslovja pri lastnem narodu in zanikanje žrtev pri drugem sploh omogočata vztrajanje na oblasti. Na Hrvaškem je komajda prisotna najnižja stopnja strpnosti do peščice državljanov srbske narodnosti, pa še to le, če so ti tihi in neopazni, če so politično angažirani, se morajo sprijazniti z enakim sovraštvom kot v devetdesetih letih, saj je to danes uspešno vsajeno v zavest generacij, ki z vojno nimajo nikakršne zveze.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Hrvaška

    Komentar / Rasizem elite

    Večinoma radi mislimo, da so rasisti, fašisti manj izobraženi ljudje z družbenega obrobja, na katere se ni vredno ozirati preprosto zato, ker so zgolj žolčna manjšina, družba v celoti pa je na srečo zdrava. A od časa do časa kako doživetje oziroma vsakdanja stvarnost to mnenje postavi na laž in dojamemo, da je gojišče zla in nestrpnosti – danes do migrantov, včeraj do Srbov ali Judov – prav osrednji, kultivirani in izobraženi del Hrvaške, ki ga spodbuja ali njegovo početje dopušča vrh politične oblasti s tem, da odpor do tiste peščice preostalih Srbov ohranja do danes. Njegove grobe izraze vidimo celo v najvišjem državnem telesu – parlamentu. V njem se desničarski podleži spravljajo na tiste tri predstavnike srbske manjšine in jih vztrajno razglašajo za teroriste, s katerimi vladajoča stranka sklepa koalicijo, kar je hkrati njihov edini resni očitek HDZ. Intelektualni zastavonoše te skupine, profesorji na fakultetah, vzgojitelji mladih, si v osrednjih oddajah na HTV – tej zastrupljeni propagandni izpostavi vladajoče stranke – privoščijo gnusne rasistične napade na migrante, od katerih jih veliko živi in dela na Hrvaškem, a so še naprej moteči dejavnik, teroristi, polljudje, ki kazijo podobo supremacijske belske Hrvaške.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Hrvaška

    Komentar / Kako ubiješ idejo?

    Tako je bilo pred 30 leti in še danes ni nič drugače. V vsaki razpravi, v vsaki polemiki, v kateri beseda nanese na zločine hrvaške vojske nad srbskimi civilisti med vojno v devetdesetih letih, je treba takoj dodati, kot bi uporabili dežurno mantro: seveda se ve, kdo je začel, kdo je bil napadalec, to sta bila srbski režim in prosrbska JLA. Hočem reči, da je bilo od nekdaj priročno – in je še vedno – izbrati stran, stran domovine, pa čeprav so bili njeni voditelji in njihovi izvršitelji na terenu odgovorni za vojne zločine nad srbskim prebivalstvom in navsezadnje za množični pregon teh ljudi. A kakopak so bili za to krivi sami. Tudi propagandna vojna je naredila svoje in nič drugače ni v vojnah, ki pravkar potekajo. Ko sem bila vojna poročevalka v Dubrovniku, sem menda »dobro vedela«, da mesto ne gori zaradi srbskih granat, ampak ker so Dubrovničani sami zažigali avtomobilske pnevmatike, plamene, ki so jih požirali, pa smo nato snemali in »lažne« posnetke pošiljali v svet. Težko je bilo ostati neodvisen v zapeljivi propagandni vojni med Hrvaško in Srbijo, status žrtve je nenavadno privlačen in tu ni prostora za razum, kaj šele za sočutje ob trpljenju na drugi, sovražnikovi strani. Temu so nasedli številni intelektualci z območja nekdanje Jugoslavije.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Hrvaška

    Komentar / Na pokopališču pameti

    Gospa živi na Nizozemskem, verjetno že od vojnih devetdesetih let, ko je pred prihodom hrvaške vojske veliko ljudi pobegnilo iz krajev, kjer so se rodili. Tam v vasi Poljica blizu Zadra pa je ostala grobnica, v kateri počivajo člani njene rodbine in pokojni soprog in za katero je gotovo mastno plačala, saj na Hrvaškem niti umreti ni poceni. Za grob je treba odšteti skoraj toliko, kot je vredna četrtina stanovanja, do njega pa prideš samo, če že leta vnaprej rezerviraš mesto pokopa. Hočem reči, da so grobovi zasebna lastnina – to vem iz prve roke, saj sem ga tudi sama podedovala po smrti staršev – in v zakonu ni nikakršnih določil o tem, kaj se sme vklesati na nagrobnik in kaj ne, zato se tu in tam še vedno najde kak grob s peterokrako zvezdo, tem osovraženim simbolom, pod katerim počiva kak prav tako osovražen antifašist.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Hrvaška

    Komentar / Nesmiselnosti navkljub

    Sosedje naju pogosto sprašujejo, zakaj na vrtu pred hišo na otoku nimava bazena, čeprav je hiša od morja oddaljena samo 20 metrov. Spogledava se, nekaj zamomljava, kot da se opravičujeva, ni nama do šmentanega bazena, najtehtnejši razlog pa je – mesto, kamor naj bi umestili nesojeno mlako, zaseda pomemben družinski član, ljubljena Issa, labradorka, pokopana tam, kjer je najraje ležala. Na njen grobek sedeva in se je spominjava … Soprog prezgodaj umrle znane igralke se je odločil svojo Miro upepeliti in pepel raztresti na krajih, ki jih je imela najraje. Tako sem dobila malo prahu, v katerega se je povrnila, in ga raztrosila po zalivu na otoku, kjer sva skupaj plavali. Zdaj bo Mira za vedno z mano in z njo se lahko »pogovarjam« vsakič, ko plavam po zalivu.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Hrvaška

    Komentar / Za vse je kriv Mile

    Mlad Anglež in neki Američan sta morala v Splitu plačati globo tisoč evrov, izrekli pa so jima tudi prepoved vstopa na Hrvaško in v države Evropske unije za leto dni, ker sta: poškodovala kip Grgurja Ninskega v mestu, potem je Anglež pri belem dnevu slekel hlače in opravil veliko potrebo sredi Peristila, simbola Dioklecijanove palače, potem sta se v črni noči skupaj pijana in zadrogirana vzpenjala na balkon baročne palače v mestnem središču in vznemirjala tamkajšnje stanovalce, potem sta se gola sprehajala po rivi in nazadnje sta žalila organe reda.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 9. 2023  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Komentar / Gospa eSeS

    Hrvati smo imeniten narod, nihče ne more reči, da nismo. Imamo akademijo znanosti in Hrvaško matico, ki od 7. stoletja skrbi za čistost jezika in rase ter nasploh kot cerber varuje identiteto Hrvata vulgaris. Imamo tudi akademsko skupnost, katere pripadniki – z redkimi izjemami, ki se lotijo tega sizifovskega posla in ob vsaki priložnosti opozarjajo na resno nevarnost fašizacije družbe – molčijo kot ribe, ker so bodisi člani desničarske stranke na oblasti ali njeni simpatizerji.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    25. 8. 2023  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Komentar / Berači in sinovi

    Recimo, da je R. Š. igralec v predstavi z očitnimi prvinami groteske in družbene satire, v kateri so predstavljene razmere na Hrvaškem, vendar R. Š. ni Rade Šerbedžija. V tej uprizoritvi igra samega sebe, žrtev krivične države, ki mu hoče kot zadnjemu beraču – toda on »ni berač in bi bil raje brezdomec, kot da bi vzel karkoli tujega« – odvzeti krvavo prigarano lastnino, in to na prelepem kraju, tik ob morju v mestu Sali na Dugem otoku. Eh, te preklete lokalne oblasti! Ti pritepenci! Njemu bi vzeli stanovanje s pogledom na modrino morja, njemu, »prostovoljcu v domovinski vojni«, ki je, kakor pravi, »celo puško kupil sam«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Hrvaška

    Komentar / Koliko gnusobe?

    Vse bi bilo laže, če ne bi bilo fotoaparatov in kamer. Tako pa je bilo nekaj fotografij spet zgovornejših od besed, razkrile so, kakšne politične predstave uprizarjajo vsako poletje, da z njimi častijo vojno, moške frustracije in lažne zgodovinske dogodke. Tako je eden od televizijskih posnetkov izredno nazorno prikazal osebnost hrvaškega predsednika, ki je iz svoje letne rezidence na Hvaru – znanega brloga komunističnega veljaka Vladimirja Bakarića – prišel na proslavo v čast največjih zgodovinskih bitk Hrvatov. Znašel se je na ulici »kraljevega mesta« Knina, kjer je lilo kot iz škafa in kjer so že osemindvajsetič počastili spomin na akcijo Nevihta oziroma etnično čiščenje Srbov, živečih na Hrvaškem, izpeljano leta 1995. Skupaj s pribočniki je hodil po mestu, imeli pa so en sam dežnik. Bočil se je nad predsednikovo glavo, za katero skrbi tisti paž, ki se spotika zadaj, predsedniku države za petami, da bi zaščitil prvega med Hrvati, ki očitno, čeprav ima proste roke, ne more sam držati jebenega dežnika.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Hrvaška

    Komentar / Prekleta banda

    Ženske so na ulici že skoraj dva meseca. Delovna mesta sodnih uslužbenk in uradnic, kakih 7000 jih je, so zamenjale za ulico, ki je tako ali tako prispodoba njihovega življenja, če pogledamo plačo, ki jim jo milostno namenja vlada Andreja Plenkovića. Nič manj kot 500 evrov na mesec! Znesek zadostuje za življenje pouličnega berača v državi, katere premier dan za dnem papagajsko neprepričljivo našteva izjemne uspehe svoje vladajoče ekipe. V resnici kriminalne združbe, ki je – medtem ko sodne delavke že več tednov stavkajo, ker jim vlada noče zvišati plač – pognala kar deset milijonov evrov, hej, deset milijonov! Tolikšen znesek se je zaradi »brezbrižnosti« vlade iz državnega podjetja za energetiko prelil na račun nekega tajkuna, kot se tukaj s prikupno olepševalnico reče mafijcem, povezanim s hadezejevsko kriminogeno hobotnico.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Hrvaška

    Komentar / Življenje drugih

    Življenje drugih je odličen film o vdiranju v tuje življenje; govori o umetniškem paru, ki ga nadzorujejo pripadniki službe državne varnosti, odgovorni za kulturno sceno v Vzhodnem Berlinu za časa NDR, leta 1984. Konča se tragično za protagoniste na obeh straneh prisluškovalnih naprav, kot opozorilo, s čim se v resnici ukvarjajo tajne službe, ki naj bi ljudstvo varovale pred »sovražniki« v narodu samem. To naj bi bila – tako velja še danes – posebnost komunističnih režimov, ki so »skrbeli« zlasti za kulturno, umetniško, novinarsko sceno, a s propadom komunizma v Vzhodni Evropi se je takšno mnenje izkazalo za golo laž, saj so agenti in vohuni prejšnjega režima čez noč postali trdna opora večinoma nacionalističnih oblasti v novonastalih evropskih državah.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Komentar / Hrvaška – zgodba o uspehu!

    Tu se kaj hitro pokaže zbeganost, kajti malo verjetno je, da znani vplivnež, pomembni tiktokar ali kak milijarder, lastnik plovečega rušilca – navdušen nad komiško pogačo, viško vugavo in naravnimi lepotami Hrvaške – zna odgovoriti na to nikoli postavljeno novinarsko vprašanje. Hrvaška, Grčija, Španija … ko gre za food, blue sea and the people, so to zanje kraji, kjer živijo sredozemski domorodci, med katerimi po njihovem ni nobene razlike.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Hrvaška

    Komentar / Miselnost kolonije

    Sredi rive v Splitu, prepolne ljudi, se je slekla do golega. Kamere so jo posnele, posnetek je bil objavljen. In? Kot da se ni nič zgodilo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Hrvaška

    Komentar / Vražje babnice

    Pravzaprav se mi kar malo smili, ni prijetno, če se na ubogega moškega spravijo vse babnice Balkana in celo nekateri medijski komentatorji. Dobro, takšnih, ki bi zagovarjali pravice žensk, v tem našem zakotju ni ravno veliko, pa vendar si je vsega kriv gospod Perić sam, ker nasprotuje novemu zakonu o spolno občutljivem jeziku, po katerem bi morali ženske v Srbiji v prihodnje ogovarjati z doktorica, profesorica … ne več s samostalniki moškega spola.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Hrvaška

    Komentar / Vladavina strahu

    Tale naš je razkril strah zbujajoče teroristične grožnje, ki jih je menda deležen vsak dan, in Banske dvore – od koder tako simbolično vlada – obdal s kordonom policistov z dolgocevnim orožjem. Kajti brezimni teroristi samo čakajo, da se dokopljejo do hrvaškega premiera, ki se je v resnici domislil starega recepta – sejanja strahu med nezadovoljne državljane, ker nekateri »grozijo z zrušitvijo ustavne in demokratične državne ureditve«. Hm, demokratične? Tako zelo, da se izbranci z barikadami in policijo varujejo pred drhaljo, kar je drugo ime za državljane, čeprav se ti skoraj ne oglašajo, o kakem resnem uporu pa lahko samo sanjamo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Hrvaška

    Komentar / Suženjstvo na Hrvaškem

    Že kakih pet ali deset minut sem stala pred blagajno v trgovini za vogalom in čakala, da mlada blagajničarka reši težave s kartico. Prestrašena in neustrezno usposobljena za svoje delo je, ker je bila vrsta kupcev vse daljša, jaz pa vedno bolj živčna, končno izdavila, da bo poklicala poslovodkinjo. Prikazala se je izžeta, utrujena ženska, očitno kažoč, da ji je vsega dovolj, tudi mene, in me povabila v svojo pisarno. Takoj ko sem vstopila v to »pisarno«, luknjo, še najbolj podobno kokošnjaku, stisnjeno med škatle v velikem skladišču, brez oken in zraka, je razdraženost zamenjala tiha osuplost nad tem svetom nevidnih, tistih, ki jih, ko tavamo med policami s hrano, sploh ne opazimo. In vendar so tu, te ženske – moški ne opravljajo tega »ženskega« dela – da bi bile ljubeznive, da bi nam stregle, prenašale naša vprašanja in izpolnjevale želje.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Hrvaška

    Komentar / Dekanja fašistka

    »Leto za letom opozarjamo, kako nesmiselno je, da je 22. junij dan antifašizma in državni praznik. Mnenje temelji na kopici zgodovinskih dejstev. Bridka resnica je, da je gozd Brezovica postal veliko povojno morišče, kjer je bilo ubitih približno 6000 ljudi, za njihovo smrt pa ni nikoli nihče odgovarjal. Tam se 22. junija 1941 ni zgodilo prav nič, le skupina siških komunistov je zaradi razveljavitve pakta med Nemčijo in Rusijo prestrašena pobegnila v gozd. To je zamolčano dejstvo … Zahtevati je treba ustanovitev komisije, ki naj se loti raziskovanja zločina v Brezovici, s tem pa bi bil izpolnjen tudi prvi pogoj za odpravo dneva antifašističnega boja.«

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Hrvaška

    Komentar / Muzej mraka

    Taborišče je bilo eno najokrutnejših od vseh, kar jih je hrvaška vojska leta 1992 vzpostavila na ozemlju Bosne in Hercegovine, delovalo je v Mostarju, sedežu paradržave Herceg-Bosne, nedosanjanih sanj o priključitvi zahodnega dela BiH Hrvaški. Pogosto je bilo v taborišču hkrati zaprtih tudi po 6000 civilistov, žensk in otrok, to je bil kraj zverinskega nasilja nad dotedanjimi sosedi, Bošnjaki. Pretepali so jih, stradali, zapirali v samice, sodniki haaškega sodišča so med procesom proti voditeljem Herceg-Bosne slišali pretresljiva pričevanja o mučenju v Heliodromu, o peklu samic, dokazana je smrt vsaj 27 zapornikov iz Heliodroma, ki so jih poslali na delo na prvo bojno črto v Mostarju.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Hrvaška

    Komentar / Ko jagenjčki obmolknejo

    Je to le še ena netema, kakor bi se izrazil hrvaški premier, ki je tako odgovarjal na vprašanja o kaznivih dejanjih svojih birokratov, ali pa je delček podobe brezglave države, ki deluje samo še po zakonu inercije, kot pokvarjeni avtomobil pelje po klancu navzdol? A morda gre vendarle za temo, v resnici bivanjsko, saj zgodba pripoveduje o živinorejcu iz Dalmacije, ki je nedavno dobil odločbo, da mora premestiti 300-glavo ovčjo čredo, menda »v nasprotju s predpisi nameščeno v staji v bližini stanovanjskega objekta«. »Stanovanjski objekt« – je sploh treba ugibati? – je le drugo ime za turistične apartmaje, katerih lastnik se je pritožil, da mu »ovčji smrad« kvari posel.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Hrvaška

    Komentar / Tihotapci diplom

    Zadeva se imenuje Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje, je ena od številnih birokratskih tvorb in se ukvarja s preverjanjem diplom, magisterijev in doktoratov iz tujine in odločanjem, ali bodo na Hrvaškem veljavni ali ne. Včasih jim veljavnosti tudi ne prizna, odvisno od tega, od kod vloga za nostrifikacijo prihaja. Za tale primer vem iz prve roke: T. E. je vložila zahtevek za nostrifikacijo magisterija, pridobljenega na ugledni ameriški Univerzi Yale, agenciji plačala zajeten znesek, ker morajo tudi njeni uradniki od nečesa živeti, neposredno z Yala so poslali prepis dokazila o opravljeni magistrski diplomi, a je tako rekoč še isti hip prispel odgovor, da tam pridobljeno znanje in tamkajšnji dveletni trud nista vredna piškavega oreha. Magisterij se torej ne prizna, doseženi naziv je na ravni univerzitetne diplome. Sporočilo v napadalnem – kaj me sploh nadlegujete! – tonu je poslala neka uradnica te velepomembne ustanove. Sicer pa – ok, gospa tega res ni rekla – »če bi magisterij opravili v Bosni in Hercegovini namesto na nekem Yalu, bi vam ga brez težav priznali«.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Hrvaška

    Komentar / Na zdravje!

    V celoti je upoštevala protokol; vedela je, da je nekaj narobe, zato je šla takoj na pregled v zasebno kliniko v Zagrebu in zanj seveda mastno plačala. Zaradi suma, da gre za maligni tumor, so jo poslali na Zavod za tumorje, tam so opravili dodatne preiskave, tudi tisto ključno – biopsijo sumljive tvorbe. Potem pa so minevali dnevi in nato meseci, Lina Budak – gospa je znana odvetnica, ukvarja se predvsem z obrambo novinarjev, ki jih desničarski podleži tožijo za ogromne odškodnine za pretrpljene »duševne bolečine« – pa je čakala na odločilni, histopatološki izvid. Sedem mesecev je zaman poskušala priti do njega, klicarila je v bolnišnico, nazadnje pa so ga na njeno neomajno vztrajanje (kljub neprijaznosti uslužbenke za okencem) vendarle našli. V računalniku. Izgubil se je! In z njim srhljiva diagnoza – karcinom dojke. Zdravljenje je zamujalo že celih sedem mesecev, za to pa je bil odgovoren »humani« sistem, katerega prvi človek se je nedavno na množične proteste novinarjev zaradi sistemskega umora novinarja Vlada Matijanića odzval z ostudnimi besedami, da »je kolegovo smrt nedostojno izrabljati v politične namene«!

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Hrvaška

    Komentar / Glavni urednik Hrvaške

    Nekoč davno sem v vlogi glavne urednice Feral Tribuna šla na pogovor z neko živino – vsaj sam je mislil, da to je – v njegovo ogromno pisarno v enem od višjih nadstropij neke bajture. Takoj ko sva sedla, je od mene zahteval mobitel in iz njega na mojo neizmerno osuplost izvlekel baterijo, isto pa je naredil tudi s svojo napravo. »Si pri zdravi?« sem vprašala in v odgovor dobila konspirativni nasmešek odličnega poznavalca vohunske dejavnosti pri Hrvatih. Bil je popolnoma vsakdanji pogovor, vendar je tip vedel, da ga Ilija Čvorović – tisti iz komedije Balkanski špijon – ki nekje brezdelno prisluškuje, lahko poveže z mano, to pa se mu je zdelo nevarno.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Hrvaška

    Komentar / Polavtomatski dežnik

    Tednik Feral Tribune je vsa leta obstoja, obstajal pa je dolgo, kot svojo blagovno znamko gojil satiro in še posebej neprizanesljivo fotomontažo. Tako je v burnih devetdesetih letih nastala tudi kultna fotomontaža, za katero smo uporabili fotografijo Feralovih urednikov, ki bosonoga in pokrita z rjuho ležita v zakonski postelji tašče pokojnega Predraga Lucića, čez njuna obraza pa prilepili glavi predsednikov, odgovornih za vojno in razdejanje, Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića. Predsednika se v postelji nežno objemata in smehljata. Ta naslovnica Ferala je povzročila pravi vihar, ne le politično negodovanje, se je pa znašla tudi na steni pisarne tedanjega glavnega urednika New York Timesa.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Hrvaška

    Komentar / Zlati most

    Za obubožane Hrvate je bil nedavni božič precej žaloben, tako da ga je zlahka zasenčil drug božič, pravoslavni, ki so ga v organizaciji Srbskega narodnega sveta (SNV) praznovali nikjer drugje kot v Westinu, zagrebškem hotelu visoke kategorije. Predsednik SNV je pri vhodu sprejel hrvaškega premiera, nekoliko pozneje pa še podpredsednika srbske vlade in vodjo srbske diplomacije Ivico Dačića. Potem se je tam jedlo in pilo in imelo politične govore, namen vsega skupaj pa naj bi bila »sprava« med popolnoma odtujenima državama. Milorad Pupovac, predsednik SNV in koalicijski partner vladajoče stranke, je ugotovil, da se je s prihodom srbske delegacije »med državama izrisal zlati most«, čeprav je vsakomur jasno, da bo edina povezava med Hrvaško in Srbijo ostala trhla brv, vse dokler bodo v obeh na oblasti nacionalistični jastrebi.