Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Dva leva  Za naročnike

    Od Ötzija do velike domovinske vojne

    Samo nesamozavestni posamezniki in režimi delajo iz minornih zgodb lastne preteklosti velike dogodke. Po drugi svetovni vojni so nekateri (praviloma ne preveč izpričano junaški) partizanski borci doživljali t. i. jurišantske napade, kot oblike psihogene zamračenosti, v katerih so s trofejnim orožjem v bifejih, na veselicah, na javnih mestih in prireditvah uprizarjali scenoslede velikih borb. Zdi se, da sta tudi aktualno generiranje in konfabuliranje dogodkov svojevrstna poosamosvojitvena psihogena motnja. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Dva leva  Za naročnike

    Dobro jutro, Evropa

    Če sta bila doslej Janša in janšizem predvsem slovenska nadloga, ki je bila sicer prepoznavna tudi v Uniji, sedaj postajata tudi formalno evropski problem. Še zlasti, ker vsej kritiki in kritičnosti navkljub združena Evropa nima prave volje in moči, da se nadloge reši. Spopad z avtoritarnostjo je trajni in tradicionalni problem liberalne Evrope. Ne da bi vlekli preveč banalne vzporednice, je vendarle vsaj od vzpona nacizma jasno, da Evropa praviloma odpove, ko bi morala pokazati odločnost in voljo. Od razvpitega münchenskega sporazuma, v katerem je Chamberlain ob asistenci Daladiera pokleknil pred diktatom Hitlerja in Mussolinija, pa do vse gnilobe in gnusobe evropskih politikov v pogajanjih z Miloševićem, kar je vsaj za nekaj časa legitimiralo balkansko klavnico. Morda niti ni ključni problem pomanjkanje mehanizmov, ampak predvsem odsotnost elementarne doslednosti. To se je videlo prav pred kratkim, ko sta se zvrstila dva ostudna dogodka. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Dva leva

    Delikatesna NSi

    Vedno znova me fascinira, kako v konservativni, tradicionalni katoliški Sloveniji krščanski demokrati, ne glede na to, pod kakšno blagovno znamko vsakokrat nastopajo, visijo na robu ali pod robom preživetja, namesto da bi bili vodilna ali ena vodilnih strank. Razlog ni v vrednotni orientaciji kot taki, ampak predvsem v ljudeh. Potem ko so na prvih volitvah razmeroma dobro začeli, imeli tretji najboljši rezultat na državni ravni ter bili najboljši med strankami Demosa, je pot šla samo navzdol. Iz krize v krizo. In potem ko so se RKC in »očetje« krščanskopolitične Slovenije dogovorili ter z zvijanjem rok ključnim protagonistom (zlasti Peterletu in Marjanu Podobniku ter tudi »svežemu« Bajuku) spravili skupaj SLS in SKD, torej dve frakciji istega hleva, je prišlo 15. aprila 2000 do pompozne združitve. In konec julija tudi že do razpada. Na mesto predsednika so izvolili naivnega poštenjaka Franca Zagožna, ki je bil paravan za boj »pravih« petelinov krščansko-ljudskega gnojišča. Vmes so sestavili še katastrofalno vlado, ki je volilno telo razvnela, da so dali na naslednjih volitvah LDS zgodovinsko visok rezultat. Še prej je Bajukova frakcija avgusta istega leta ustanovila NSi, ki se je brez težav uvrstila v DZ tudi leta 2004 ter vstopila v prvo Janševo vlado. Andrej Bajuk, ki je hitro pokazal, da politike elementarno ne razume, je kot ponesrečena marioneta životaril v ambivalentnem odnosu nedialoškosti in avtoritarnosti v lastni stranki in s sledenjem Janševi dominaciji v vladi in koaliciji že na naslednjih volitvah stranko spravil v opozicijo. Ker se nihče ni imel poguma lotiti misije nemogoče, torej vrnitve pohojene stranke v parlament, se je projekta lotila Ljudmila Novak. In uspela. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Dva leva

    Rojstvo naroda

    V poosamosvojitveni politični Sloveniji bomo po novem šteli čas pred kongresno resolucijo SDS in čas po njej. Kot v Nemčiji, kjer so v nekem dramatičnem zgodovinskem obdobju šteli čas pred šestim, tako imenovanim zmagovitim partijskim kongresom NSDAP v Nürnbergu in po njem. »Šesti kongres« SDS se bo očitno zgodil na junijskem 12. kongresu. Poslej nič več ne bo, kot je bilo. Pa tudi ne more in ne sme biti enako. Janša kar najresneje ogroža temelje demokratičnega ustroja. Vseeno, ali je to scenarij pacienta ali zgolj zlega politika. Velikopotezno, patetično, polno stereotipov, skoraj kot v Griffithovem Rojstvu naroda (The Birth of a Nation, 1915). In več kot opazno. Vpadljivo. Zato se spreneveda vsak, ki še vedno pravi, da tega ne vidi in ne prepozna. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Dva leva

    Od Guernice do Gaze

    Nad maršalom Titom je bil svoj čas fasciniran hrvaški predsednik Tuđman. Če se prav spomnim, je ob času kolumnistka Tanja Torbarina zapisala, da eden imitira drugega, in to neuspešno. Kajpak Tuđman Tita. No, Tuđman fascinacije nikoli ni skrival. Naš, zdaj že mednarodno uveljavljeni maršal Twitto svojo fascinacijo skriva, a ga vedno znova izda. Toda oba, Tito in Tuđman, sta se ponašala z veliko ljubeznijo ljudstva, naš maršal pa ima težave. Velika večina ljudstva ga ne mara. Neredki ga naravnost sovražijo. No, zato pa so tisti, ki jih fascinira, predani in zaslepljeni bolj kot Titovi in Tuđmanovi privrženci ob svojem času. Če se vam ljubi pogledati povezavo, boste videli, da bi se takšne fascinacije nad lastnim likom sramoval celo od ljudstva razvajeni maršal Tito (https://www.gov. si/novice/2021-05-16-predsednik-vlade-janez-jansa-prejemnik-kocbekovega-priznanja-slovenskega-gorniskega-kluba--skala-zveze-gorniskih-klubov-za-leto-2021/). Nenavadno je le, da to fascinacijo nesebično delijo tudi tisti privrženci in sopotniki, ki ga intelektualno in izobrazbeno presegajo. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Dva leva

    Od Mladine do Mladine

    Tako. Krog je sklenjen. Pravzaprav je Janša obrnil Hegel-Marxovo krilatico na glavo: začelo se je pred 33 leti kot farsa, sedaj se zgodba obnavlja kot tragedija, kot srhljivka. No, novejša slovenska zgodovina se ni začela zgolj z Mladino, a se je okrog nje osrediščila. In zgodovina se neredko nesramno poigrava in norčuje: 3. 6. 1988 se je, tri dni po aretaciji Janeza Janše, v prostorih Mladine (!) na Resljevi drenjalo ljudi, ki s(m)o prisostvovali ustanavljanju Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je nekaj dni kasneje (po aretaciji Davida Tasića in obtožbi urednika Mladine Francija Zavrla) preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Še prej, prvega junija, dan po aretaciji JJ, je bila javnost prvič obveščena o aretaciji s skupnim sporočilom Mladine, Tribune, Katedre in Radia Študent. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Dva leva

    Der Patient und die Presse

    Seveda zgornjih ugotovitev o drastičnem upadu zadovoljstva s stanjem demokracije v Sloveniji in po drugi strani o zaupanja vrednih medijih ni sproducirala STA. Jih je pa posredovala. Namreč zadnje rezultate cikličnega merjenja razpoloženja državljanov EU; tako imenovanega Eurobarometra. Morda prav ta primer najbolje razkrije, v čem je problem STA. Janšev režim se manj boji tudi najbolj kritičnih člankov in komentarjev kot pa nevtralnega posredovanja informacij o stanju stvari, ki mu ne gredo v prid. Naj so komentarji, denimo v Mladini, še tako strupeni, zaupanja v njegov režim ne omajajo tako drastično kot nekomentirano, nevtralno posredovanje zapisov o Janši v tujih medijih. O sporih s plejado tujih novinarjev, politikov, medijev smo izvedeli iz navidezno nedolžnih povzetkov. In večina tega pride v slovensko javnost prav s posredovanjem Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Dva leva

    OF – osemdeset let kasneje

    Saj poznate tisto šalo o poglavarjih dveh ljudožerskih plemen. Eden pravi drugemu: Pri nas ni več ljudožercev; včeraj smo zadnjega pojedli. Ekonomija šale je jasna. Z nasiljem se boriš proti nasilju, z lustracijo proti lustraciji, s političnimi zamenjavami proti političnim zamenjavam. Zadeva se kaj hitro izrodi. Kdo bo zadnji »ljudožerec«, kdo sme imeti zadnjo besedo? Kam merim? Janša neskrupulozno nastavlja svoje ljudi, svoje kadre, mimo vseh protokolov. Zajeda se v vse pore družbe in države. Kar je velik problem. A še veliko večji je, da nastavlja nekvalificirane, a krvavo lojalne kadre. Dekvalifikacija je očitna. Denimo, za direktorja Narodnega muzeja so nastavili računalničarja, katerega referenca je zbiranje značk in medalj. Za novo direktorico NPU so po nezakonito odstavljenem Muženiču nastavili nekvalificirano izbranko onkraj vseh veljavnih razpisnih kriterijev zgolj zato, ker je slepo lojalna in vodljiva ter kot taka že skrbi za zaščito interesa JJ in njegovih ljudi. Za novega direktorja medijske bastije (RTV-hiše) je bil po že utrjenih principih janšističnega režima postavljen mož brez zahtevanih izkušenj z vodenjem velikih sistemov, a z jasnim političnim mandatom ... A najnelagodnejši občutek se pojavi ob vprašanju, kaj storiti s temi in takimi partijskimi kadri »dan po jutrišnjem«. Kako očistiti Slovenijo janšizma, ne da bi ponavljali in utrjevali janšistične metode? Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Dva leva

    Lažimož

    Hja, Janši bi torej morali, kot zaradi državotvornih interesov pravi nekdanji predsednik Kučan, verjeti. A mu ne moremo. Ne v konkretnem kontekstu soudeležbe pri ponovnem risanju in premeščanju mej na Balkanu, pa tudi sicer ne. Stavek, izrezan iz celotnega konteksta pogovora, zveni morda apologetsko, vendar Kučan ni branil Janše, ampak Slovenijo in njen hudo načeti ugled v regiji ter širše v Evropi. Kaj slabšega, kot je enigma non-paper, se pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, pač ni moglo zgoditi. Zadeva bi se, če bi Janševa beseda bila kaj vredna, lahko hitro razčistila in pojasnila. A njegove vpletenosti v novo razkosavanje regije ni nihče zares zanikal. Niti sam Janša ne. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Dva leva

    Prikletnost spominov

    Psihopatologija pozna dva sorodna pojava: amnezijo in paramnezijo. Poenostavljeno rečeno je amnezija selektivna izguba spomina za določeno časovno obdobje ali za določene dogodke; paramnezija pa, nasprotno, spominjanje dogodkov, ki se nikoli niso zares zgodili. Pojava oziroma simptoma neredko sovpadata. Za nosilca simptoma ne pomenita težave, ampak praviloma rešitev. Sta redukcija neprijetnih, nepravih spominov, dogodkov, dejstev. Sta nekakšna cenzurna mehanizma, ki za nazaj konstruirata realnost. Ali kot je rekel nemški politični psiholog Welzer: »Ne realnost kot taka, ampak ritualna obdelava spominskih vtisov ustvari dejanskost oziroma resničnost na novo.« To pojasnjuje tudi pozabljanje in zadrževanje spominske materije. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Dva leva

    Kitajska četrt 2

    Saj se spomnite, v Kitajski četrti (Chinatown, 1974) Romana Polanskega gre za vodo, korupcijo, zločin in incest brez kazni. Pri zadnji (Vizjakovi) noveli zakona o vodah so korupcijska tveganja, ki jih prinaša, velika. Klientelizem pa je očitno zgolj nadomestek za incest. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Dva leva

    El Caudillo moje vasice

    Pred 27 leti (!) sem s tem »citatom« začel kolumno v že dolgo pokojnem časopisu Republika. Na dan izida sem šel po Šubičevi, ko se mi je nasproti pripeljal pokojni prijatelj Jaša na svojem legendarnem kolesu in rekel, da se postavlja v vrsto za izposojo. »Izposojo česa?« sem ga sprenevedavo vprašal. »Ja, one knjige o podeželskem Caudillu,« mi je odgovoril. »Jaša, to je vendar fikcija,« sem odvrnil. On pa meni nazaj: »Ja, ja, saj je jasno, da je žanr magični realizem, čeprav avtorja ne poznam.« Nakar sem ponovil: »Fikcija, Jaša, fikcija!« Potem je dojel in prasnil v smeh. »A res? Ampak zadene pa na polno!« No, danes to drži še bolj kot ob svojem času. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Dva leva

    Upor sužnjev?

    Za politiko velja načelo, da nikoli ni prepozno. Tudi takrat, ko je prepozno. In za SMC je definitivno prepozno. A sedaj ne gre več za vprašanje politične načelnosti, doslednosti, moralnosti, in tudi ne več za vprašanje golega političnega preživetja. Sedaj gre za preverjanje inteligentnosti. In to ne zgolj politične. Ko to pišem, še ni jasno, kako bodo poslanci in poslanke SMC glasovali ob interpelaciji ministra Simonitija, a noben izid ne bo spremenil izhodiščnega problema. Namreč problema samoponiževanja, pa izprijenega delovanja v nasprotju s predvolilnimi zavezami volivcem, pa slepega podrejanja in predajanja političnemu partnerju. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Dva leva

    Per aspera ad astrazeneca

    Kaj je torej šlo narobe? Pravzaprav vse. Predvsem pa je popolnoma razpadlo zaupanje. Kajpak zaupanje v politiko in politike. Janša žanje, kar je sejal. Namreč, dvom o prav vseh namerah in odločitvah. Leta in leta je sistematično in zavestno gradil svojo politiko na razgrajevanju zaupanja; zaupanja v sodišča in pravosodni sistem, v zdravstvo, v šolstvo, znanost, kulturo, v medije in sploh v vse institucije države in družbe v času, ko ni on na oblasti. Sedaj se mu to vrača z obrestmi. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Dva leva

    Kongo, moja dežela

    Seveda vsak ve, kdo je Ivan Janez Janša. Kdo je bil Mobutu Sese Seko, pa vedo pretežno le starejši. A je med njima več podobnosti kot razlik. Eden se je rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, drugi v Belgijskem Kongu. Oba so od otroštva privlačili vojaštvo in uniforme. Sese Seko je postal častnik belgijske kolonialne vojske, Ivan Janez pa je diplomiral iz režimske splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ivan Janez je oboževal in častil svojo prvo ljubezen – Tita, Sese Seko pa Patricea Lumumbo, ki je bil Titov veliki prijatelj. Ivan Janez je kasneje obrnil hrbet svoji prvi ljubezni. Še več, njegov idolatrični odnos se je kasneje obrnil v histerični antikomunizem. Sese Seko pa je uprizoril puč, izročil Lumumbo upornemu separatistu Tshombeju, ta ga je likvidiral, Sese Seko pa je za dolga leta postal zloglasen samodržec in diktator. Ivan Janez se to šele trudi postati. Sese Seko je malo pisal in veliko streljal. Janez Janša veliko piše in še več strelja – za zdaj predvsem tvite. A streljanje sovražnikov ni zredčilo, ampak jih je pomnožilo. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Dva leva

    Janša ante portas

    Tako. Janšev avtoritarni krog je počasi sklenjen. Če je bil doslej osredotočen predvsem na notranjo javnost in notranjo politiko, je najprej s čestitko Trumpu in eksplicitnim zaničevanjem Bidna, sedaj pa še z veliko bolj občutljivo in morda celo bolj konsekventno temo, namreč bruhanjem stereotipov in predsodkov do islama, postal vseevropski problem. Seveda Janša ni prvi in ni edini evropski politik, ki stresa antiislamske sentimente, je pa prvi, ki eksplicitno odpira verske boje kot (bodoči) formalni in simbolni reprezentant Evropske unije in njenih vrednot. Dobro. Janša je seveda naša sramota in naša odgovornost. A vse bolj postaja ne le evropska tema, ampak tudi zla podoba združene Evrope; njen drugi obraz. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Dva leva

    Cena spoznanja

    Že ko se je pojavila zamisel, da bi Karl Erjavec skušal sestaviti koalicijsko vlado, sem si rekel: uboga dežela, v kateri Erjavec pomeni upanje. Pa sem se ugriznil v jezik rekoč, da bo celo on pravšnji, če je to cena, da se znebimo Janševega avtoritarnega režima. No, še enkrat se je pokazalo, da se takšna kalkulacija ne izide. Pač, Erjavec v politiki ni od včeraj in nikoli doslej ni počel nič takega, kar bi ga vsaj za silo avtoriziralo za zahtevni projekt spodnašanja Janševega režima. Erjavec preprosto ni zbujal zaupanja. Nikoli. Podpornikov Karla Erjavca je v državnem zboru veliko manj, kot je nasprotnikov Janeza Janše. In tudi za zgodovinske ali celo gnile, če hočete, kompromise morajo na čelo projektov stopiti ljudje z avtoriteto in zaupanjem. Prav ta Erjavec, ki je v ponedeljek zvečer, tik pred glasovanjem, nagovarjal poslance in poslanke, češ, »danes imate priložnost, da se odločite, ali se strinjate s politiko aktualne vlade ali pa hočete drugačno politiko, prijaznejšo do ljudi. Vlado s konceptom, ki spoštuje vladavino prava, človekove pravice, stroko, avtonomijo univerze ...«, je pred tem prostodušno popeljal DeSUS v vse vlade; torej tudi v Janševo. Medtem in potem pa se ni ne eden ne drugi spremenil. Janša je tak, kot je vedno bil, in Erjavec tudi. Sodelovanje ali nesodelovanje med njima torej ni stvar konceptov in načel, ampak vsakokratne oportune presoje. Zato sta bila koalicija KUL in s tem velik del javnosti kaznovana za napačno presojo o Erjavčevih možnostih. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Dva leva

    Obilni prleški sendvič s slatino

    Zakaj to počno? Namreč, arogantno kršijo lastne prepovedi. Eden (minister Hojs) gre na službeno pot brez šoferja in spotoma še k tašči pokosit travo na njenem vikendu, drugi (minister Koritnik) je čakal na teste na koronavirus v pretesnem kozmetičnem salonu. Spet tretji (zunanji minister Logar) je med čakanjem na rezultate testa (kasneje je zbolel) v Narodni galeriji snemal promocijski video. Oblastniki in osamosvojitelji se ob različnih priložnostih čredno družijo. Ob Kolpi so se sprehajali bolj tesno drug ob drugem kot begunci, ki bežijo čez mejo. Na neki pasji procesiji v Stični prav tako. Sploh Pahor konstantno in sistematično krši prepovedi in ogroža starčke, otroke, kogarkoli ..., ne zaradi hudobije, ampak zaradi ljubezni. Ljubezni do sebe. Primerov je več, kot se jih človek more spomniti. Zadnja dva ekscesa pa sta onkraj vsakršne primerjave. Minister Počivalšek se je v času stroge zapore udeležil sestanka v prleškem gostinskem lokalu Taverna. In pojasnil, češ, poslovni sestanki so v gostiščih dovoljeni, če se upoštevajo omejitve in razdalje. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Dva leva

    Muzej norosti in osamosvojitve

    »Muzej norosti se mora izseliti iz prostorov gradu Cmurek, kjer deluje od leta 2014. Upravljavec mu je odredil izselitev v 30 dneh zaradi domnevno pomanjkljive varnosti in samovoljnega poseganja v objekt, v muzeju pa razumejo očitke kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative.«
    — (STA, 1. 2. 2021) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Dva leva

    Madžarski sev

    »Madžarski premier Viktor Orbán je zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem. Zatrdil je, da je demokracija na Madžarskem ravno tako kvalitetna kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem področju ... Na Madžarskem se po Orbánovih besedah borijo za intelektualno suverenost, saj se krščansko-konservativno dojemanje demokracije razlikuje od liberalnega.«
    — Viktor Orbán na Blejskem strateškem forumu o stanju demokracije na Madžarskem (STA, 31. 8. 2020)
    Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Dva leva

    Trije veličastni

    »Poglejte, takole bi rad naredil, rad bi našel 11.780 glasov, kar je eden več, kot jih potrebujemo.«
    — Trump je republikanskemu državnemu sekretarju zvezne države Georgie Bradu Raffenspergerju skušal dopovedati, da se je proti kraji treba boriti z večjo krajo, proti laži z večjo lažjo Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Dva leva

    Gospostvo zla na preizkušnji

    »Janša, je edini na svetu imel prav! Zdaj se bo izkazalo pred VS ZDA ...«
    — Nelektorirani tvit Boštjana M. Zupančiča pred zasedanjem Vrhovnega sodišča ZDA v zvezi s prizivom pravosodnega ministra Teksasa Kena Paxtona na volilne izide v štirih zveznih državah Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Dva leva

    Tvitov rajski otok

    »Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.«
    — Šolska ministrica Simona Kustec, pristojna tudi za področje športa, je potrdila, da smo vselej in v vsakem pogledu rekorderji in prvaki Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Dva leva

    Kdo je tu nor?

    »Takšen pristop po besedah Simone Kustec kaže na karakteristike, značilne ’za strahopetnega človeka’. Prav tako takšen odnos ni zrel in ni primeren za nekoga na takšni javni funkciji, je povedala.«
    — Odziv Simone Kustec na sramotilen zapis Janeza Janše o dveh novinarkah TVS (STA, 23. 3. 2016) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Dva leva

    Adventne norčije NSi

    »Dedek Mraz je namišljena kategorija, ostanek boljševizma in nadaljevanje vladavine kontinuitete.«
    — Janez Janša (1997) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Dva leva

    Gospodar kaosa

    »Solidarnost med državami članicami EU pomeni tudi iskanje kompromisa, ki je sprejemljiv za vse – razmišljati moramo izven okvirjev. Izhajamo iz različnih izhodišč, vendar imamo vsi enake cilje ... Seveda imajo tradicionalne demokracije drugačen pogled na vladavino prava kot države, ki so šele pred 30 leti izšle iz represivnih sistemov.«
    — Po prepričanju Anžeta Logarja je kompromis med vladavino prava in nevladavino prava navidezna vladavina prava (STA in MMC TVS, 24. 11. 2020) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Dva leva

    Ujetniki princa teme in termometra

    »Ustavni lok po definiciji zahteva predstavništvo najmanj 2/3 volilnega telesa. Poimenovanje skupinice levih in skrajno levih strank in strančic za ustavni lok je norčevanje tako iz slovenskega jezika kot iz ustavne ureditve RS.«
    — JJ, diplomant splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je razgrnil nepoznavanje elementarnega politološkega izrazja Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Dva leva

    Mediji v defektnih demokracijah

    »Ponekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni.«
    — Dimitrij Rupel o medijski spodobnosti (Mag, 22. 6. 2005) Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Dva leva

    Slovenska biciklistična mentaliteta

    »Spoštovani, iskreno se opravičujem in mi je žal, ker na včerajšnjem dogodku nisem nosila zaščitne maske. …. Z zaščitnih razlogov se bom preventivno testirala na COVID-19.«
    — Šolska ministrica Simona Kustec je sporočila, da o odstopu ne razmišlja Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Dva leva

    Madžarska lokomotiva

    »Zima prihaja,« je na Blejskem strateškem forumu zlovešče napovedal premier Janez Janša.
    — (STA, 31. 8. 2020) Več