Frederic Beigbeder: Windows on the World

11. september 2003 med 8.30 in 10.29 v restavraciji 107. nadstropja severnega stolpa World Trade Centra.

Pisec oglaševalske parodije 2.999 SIT in ljubezenskega romana L'amour dure trois ans je tokratno delo napisal kot roman o zadnjih dveh urah življenja. Pravzaprav nenavadno: največji dogodek zadnjega desetletja, ki je bil neskončnokrat opisovan od zunaj, praktično nikoli ni bil prikazovan kot drama v goreči stolp ujetih.

Kaj bi počeli in na kaj bi pomislili, ko bi vedeli, da se vam življenje izteče v dobri uri? Avtor zastavi paralelni zgodbi dveh mondenih stolpnic, žrtev iz newyorškega Manhattna in preživelih iz pariškega Montparnassa. Sam tekst piše kot kapsule, ki si sledijo na minuto, v ritmu mobitelov in SMS. Glavni junak pa je ločeni oče, ki dobi majhna sinova v svoj term in jima izpolni željo, da ju pelje na zajtrk v ... Seveda najprej preklinja, zakaj ni po svoji navadi zjutraj raje poležaval, potem pa sledijo asociacije na igrivost Beninija, ki v Življenje je lepo poskuša sinku odigrati ujetništvo v koncentracijskem taborišču kot igro. Nato preigrava vladajoče mite aktualnosti v formi premišljevalne verige črtic in konča z dilemo: scvreti se v stavbi ali se kot Ikar pognati skozi okno.

Skoraj 300 strani se ne vleče, zakaj avtor ima natančen občutek za iskanje nevralgičnih točk. Ne le pri materialnem sesutju ponosa stavbeništva in srca poslovništva, ampak še bolj pri človeških likih, ki so pod imidžem uspešnosti notranje zlomljeni, a ne zaradi nepredvidenega odhoda s sveta, temveč zaradi načina njihovega dotedanjega bivanja.

Na neki način spet knjiga o iskanju smisla življenja.