Danijel Vončina

22. 1. 2005  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

Lenart Zajc: Hevimetal

Založba Tuma, Ljubljana 2004, 3.500 SIT

Splet oziroma preplet stripovskega, realnega in (znanstveno)fantastičnega sveta.

Pomembno! Najprej opozorilo bralstvu s krhkimi dušicami in občutljivimi želodci: nikar ne spreglejte avtorjevega opozorila (str. 7!) o primernosti romana. Zakaj? Že sam vstop v knjigo je pravzaprav zagaz v brozgo krvi /"... mu v glavo zasadi bojno sekiro. Rezilo prebije lobanjo, ki se razkolje do ust; ... kopje spodleti na šlemu in zdrkne v režo za oči - razlije levo oko, prebije nosni koren in mu desno izbije iz jamice ..."/. In zdaj k zgodbi kot celoti: Zajčev Hevimetal se začne z dobesedno obnovo krvavega HM zgodovinskega stripa v nadaljevanju (za bralčev užitek, ali pa na njegovo jezo, podobno kot pri Calvinovem Ko neke noči popotnik, se zgodba ob najbolj napetih trenutkih kratkomalo pretrga in sledi samo še "tolažilna" navedba, da je tu pač strip odtrgan ali pa da nekaj nadaljevanj manjka ...); v naslednjem poglavju (uvod: Fak, zamomlja Miriam, enaidvajsetletna punca, ki je brala strip.) se seznanimo z glavno junakinjo romana, zdaj že odraslim, samostojnim dekletom, ki skozi pripoved tretjeosebnega kronista resda skuša živeti svojim letom primerno odgovorno, a kaj ko ob tem, da redno hodi v službo in poleg tega še noč in dan skrbi za svojo duševno razrvano teto, bolestno podoživlja svojo dosedanjo življenjsko pot. In kje Miriam išče rešitev? Odgovor na zastavljeno vprašanje nam prinaša tretje poglavje, v katerem se Miriam poistoveti s stripovsko junakinjo Asynjo ...

Izpiljen in obenem (v pozitivnem smislu besede) "odpiljen" literarni izdelek.