16. 9. 2005 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Blaž Vurnik: Med Marxom in punkom
Modrijan, Ljubljana 2005, 6.900 SIT
Vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980-1990).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 9. 2005 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980-1990).
Zgodovina sodobne politike je pomembna tema, zakaj o zgodovini na Slovenskem ponavadi pišejo akterji sami, ki za nazaj pojasnjujejo in kakopak glorificirajo svojo vlogo v zgodovini.
Zgodovinar Vurnik razgrne delovanje ZSMS, ko našteva njene pobude, kongresne odločitve, podporo alternativnim gibanjem, ugovoru vesti in številnim akcijam, ki niso bile po godu tedanji oblasti. Tudi ne pozabi problematizirati dejstva, da je bila ZSMS v mnogem transmisija SZDL in ZKS, tako denimo navede prigodo, ko je že angažma članice CK ZKS povzročil, da je ZSMS kadrirala po njenih pritiskih.
V tem predstavlja knjiga dober uvid v zgodovino predhodnice LDS. Njen slabši del pa je konceptualne narave. Vlogo ZSMS pri demokratizaciji vzame preveč statično. Ob aretaciji Janše avtor navede, da je tedanji predsednik ZSMS poslal šefu slovenske policije in zahteval od njega pojasnilo. Kar je seveda indic oponiranja, toda v tistem času je nastal Bavčarjev odbor, ki je vodil demonstracije in odločno nastopil zoper avtoritarno samovoljo tedanjih vojaških in partijskih oblasti.
Značilnost ZSMS je bila namreč, da je vseskozi nasprotovala, da pa sama ni bila krucialni akter sprememb. Zahteve za parlamentarne volitve so postala resne in odločne šele tedaj, ko so jih lansirale na novoustanovljene stranke leta 1989.
Zato bi veljalo meriti vlogo ZSMS pri demokratizaciji vzporedno z vlogo Demosa in tudi ZKS. Tudi Kučanova partija je oponirala jugoslovanskemu vodstvu, konec koncev se prav ta partija ni zoperstavila demokratizaciji z represivnim aparatom. ZKS je napovedala, da se bo umaknila z oblasti in je sprejela zakonske okvire za svobodne volitve.
V zgodovini bi bilo nujno napraviti primerjalno analizo ZSMS in ZKS, predvsem pa si ogledati dejstva, zaradi katerih se ZSMS ni nikoli usodno ločila od ZKS. Ne nazadnje veliki paradoks: zakaj je bila ZSMS kot zagovornik posameznih oblik demokratizacije in kot oponent ZKS politično bližje ZKS kot Demosu?
