Vlado in Maja Đukanović. Slovensko-srbski in srbsko-slovenski slovar

Prvič v zgodovini je izšel veliki dvojni slovar srbskega in slovenskega jezika.

V žepni izdaji se je sicer pred letom pojavil novum v podobi žepnega dvojnega hrvaško-slovenskega in slovensko-hrvaškega slovarja, medtem ko so slovensko-srbohrvaški slovarji prenehali izhajati že pred dvema desetletjema.

Novi slovar je nedvomno pomemben projekt, ki bo našel marsikaterega bralca. Zato brez zadržkov pohvala ob njegovem izidu.

Če pa ga poskusimo oceniti, ne moremo mimo primerjave z doslej največjim Jurančičevim srbsko-slovenskim slovarjem, ki ga je ponatiskovala DZS. Novi dvojni slovar se razpoteza na 230 + 242 straneh, medtem ko je Jurančić (stari) meril kar 1.191 strani. Če tako za primer vzamemo prvi dve besedi novega slovarja na - N: na in nabaviti, pozna stari med njima še 18 gesel, od naašikovati se, naazar pa tja do nabave. Resnici na ljubo velja pristaviti, da novi izpušča turcizme in kroatizme, da ima ozko srbski slovar pač manj obsežen besedni korpus od srbohrvaščine.

Novi prinaša simpatično noviteto, ko podčrtuje homonimne besede, ki zmedejo govorce teh jezikov, kot denimo rob, svetiti, pogrešan, saj imajo v drugem jeziku drugačen pomen.

Očitna slabost novega pa je očitna v njegovi puritanščini, saj ne pozna nedolžnih besedic: guza (sr.), lulček (sl), kaj šele krepkih seksualnih terminov na f..., k..., p... ali j... Medtem ko je bogat s praktično izumrlimi boleznimi kuga, sifilis, ne pozna aidsa oz. side, niti ne tipa seksualnosti, ki jo ubesedujejo gej, homoseksualec, homič, peder et simile.

Vsekakor izjemno uporabno delo za bralca, ki je še brez slovarjev bratskih jezikov, za lastnike starih Jurančičev pa le kuriozum.