Miha Štamcar

 |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

Nereo Batello, Stojan Spetič, Albano Pellarini, Raffaele Tito: Afera TKB - kako so nas normalizirali

Založništvo tržaškega tiska, Trst, 2006,

Afera Safti. Ena izmed preštevilnih, ki so v začetku devetdesetih let polnile slovenske časopise. Izkazalo se je, da je bila skoraj v celoti izmišljena. Slovenski preprodajalci orožja, ki so si polnili žepe na račun balkanske morije, so storili vse, da bi pozornost javnosti preusmerili od skladišč z orožjem in denarja, ki je namesto v državnih blagajnah končal na zasebnih računih. Kolateralne žrtve so bili zamejski Slovenci v Italiji, ki so po nekaj (za sedanje čase že kar smešnih) zapisih na svoji koži občutili povezanost slovenskih in italijanskih tajnih služb. Agenturi sta očitno z različnimi ambicijami napadli Safti, ki je vodil slovensko gospodarstvo v Italiji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Miha Štamcar

 |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

Afera Safti. Ena izmed preštevilnih, ki so v začetku devetdesetih let polnile slovenske časopise. Izkazalo se je, da je bila skoraj v celoti izmišljena. Slovenski preprodajalci orožja, ki so si polnili žepe na račun balkanske morije, so storili vse, da bi pozornost javnosti preusmerili od skladišč z orožjem in denarja, ki je namesto v državnih blagajnah končal na zasebnih računih. Kolateralne žrtve so bili zamejski Slovenci v Italiji, ki so po nekaj (za sedanje čase že kar smešnih) zapisih na svoji koži občutili povezanost slovenskih in italijanskih tajnih služb. Agenturi sta očitno z različnimi ambicijami napadli Safti, ki je vodil slovensko gospodarstvo v Italiji.

Italijani si pač nikoli niso želeli močne slovenske skupnosti na sami meji s Slovenijo, slovenski orožarji pa so imeli poleg želje, da preusmerijo pozornost javnosti k drugim aferam, tudi ideološko nasproten predznak kot slovenska skupnost v Italiji. Tržaška in Goriška banka sta morali zapreti vrata. Nekdaj močnega slovenskega gospodarstva v Italiji knjiga ne bo obnovila, vendar z objavljenim delom avtorji dokazujejo za Slovence v Italiji morda celo najpomembnejšo stvar: da pri slovenskih gospodarstveniki v Italiji ni šlo za nekakšne kriminalce, temveč za poštene ljudi, ki so nazadnje dokazali, da so vodili podjetja v interesu slovenske skupnosti. Lepo bi bilo, če bi lahko isto trdili za vse naše "novokomponovane" direktorje.

In še mimogrede, v zapisu senatorja in novinarja Stojana Spetiča je zanimiv uvod, ki bi ga lahko številni slovenski "liberalni" politiki vzeli za zgled. Ko se začne čiščenje v tržaški banki, sta z ženo v Koebenhavnu, v Christianiji. Žena je zelo živčna, saj je bila zaposlena v banki. Spetič jo potolaži tako, da ji kupi zavitek hašiša.

+ + + + +