Andrea Giovino: Kako sem zapustila mafijo

Knjigo Kako sem zapustila mafijo si zlahka predstavljate kot TV resnično zgodbo, kakršne navadno propagirajo s slogani: "Poročila se je z napačnim moškim." Ali pa: "Hotela je ljubimca - dobila je morilca." Razlika je le v tem, da se Andrea Giovino z napačnim moškim ni poročila le enkrat. Vsi njeni moški so bili napačni - vsi so bili bolj ali manj mafijci. Andrea Giovino je bila serijska "mafijska nevesta". Če sem prav štel, se je poročila štirikrat. Ali pa petkrat. Tudi otroke je imela štiri. Kaj pa vem - morda jih je bilo pet. Preveč? Ne, mafijske družine imajo vedno veliko otrok: saj veste, da imajo potem konkurenčne tolpe več dela z vendetto.

A po drugi strani, Andrea Giovino je Italoameričanka, v italoameriških družinah pa strategija za dvig rodnosti velja toliko kot vendetta, navsezadnje, njena babica je imela 15 otrok, njena mati pa 10. V rodbini Giovino je šlo le na bolje, boste rekli. Ne povsem: niti Andrea niti nobeden izmed njenih bratov in sester ni končal osnovne šole. Ne da sta jo končali njena babica in mama. Le zakaj? Bili so tako revni, da niso imeli niti kahle, v katero bi ponoči scali. Pogovarjali so se le tedaj, ko so kričali drug na drugega. Kradli so, da bi impresionirali mater in očeta. Njihova šola je bila ulica - oh, in nauk, "da za preživetje ne izbiraš sredstev". Pozabite na Harvard! "Pomembno je bilo to, kako si se znašel na ulici in koga si poznal." Andrea, "verna katoličanka", ki je zrasla na Motownu in je bila John Travolta pred Johnom Travolto, ni poznala družine Corleone, toda poznala je tipe, ki so slišali na imena Vinny Žaba, Johnny Cekin, Joey Smrduh in Johnny Žvečilka. Ker pa so se mafijci zanjo dobesedno grebli, se je prigrebla tudi v mafijski družini Bonnano in Gambino, tako da je spoznala celo Johna Gottija. Vau? Koga moram ubiti? Je pa res, da skuša Andrea ustvariti vtis, da je po malem vendarle tudi Corleone, saj Padrina nadomešča z izreki a la "Nuja spodbuja kriminal", "Ne poroči se iz ljubezni, poroči se zaradi denarja", "Spoštuj mater in očeta tako, da jima nisi v napoto", "Želi si dobrin svojega soseda" in "Ne imej nobenega drugega Boga razen denarja".

Ni čudno, da dahne tudi: "Zares verjamem, da smo vsi zmožni nasilja, če nas okoliščine priženejo dovolj daleč." Kar je seveda le predelava Padrinovega izreka: "Zgodovina uči, da je mogoče vsakogar ubiti." Ker je Padrino sanjal, da bo njegova "družina" nekoč korporacija, tudi Andrea ne pozabi omeniti, da morajo mafijci "razmišljati podobno kot večina tistih, ki delajo v korporacijah in velikih podjetjih". Razlika? Pri mafiji je več na kocki. Ajs. In seveda - mafijci umirajo pogosteje. Knjiga Kako sem zapustila mafijo hlini knjigo o emancipaciji ženske. "Moja pot od organiziranega kriminala do neodvisne ženske," se glasi podnaslov. Razumete, ne: prej so zanjo skrbeli mafijci, zdaj pa zanjo skrbi zvezni program za zaščito prič.

+ +