Max Modic

4. 12. 2000  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Plošča

George Strait

CD '00, MCA Nashville; distribucija: Multimedia

Tisto, kar je po fenomenološki plati za country sceno v devetdesetih predstavljal Garth Brooks, je desetletje prej privatiziral George Strait. Melanholični kavboj, ki je neopazno prijezdil naravnost iz Teksasa in dajal vtis, da je vse, kar si želi, to, da ne bi prehitro cepnil iz sedla, se je že s prvim singlom Unwound z albuma Strait Country (1981) zavihtel med top ten, kjer se je izvrstno počutil, zato je sklenil, da tam ostane še naslednjih deset oziroma dvajset let. Čeprav je uspešnica Unwound sprva kazala rahlo nekonvencionalne tendence in uporniške prijeme, se Strait svojemu priimku v prihodnosti ni nikoli več izneveril.

Izbral je zmagovito kombinacijo honky tonka in western swinga ter z umirjeno vožnjo po sredini tradicionalne ceste v devetdeseta pripeljal kar 31 zadetkov številka ena, ki so postavili temelje prihajajoči generaciji novih tradicionalistov s Clintom Blackom, Randyjem Travisom, že omenjenim Garthom Brooksom (ki Straitu dolguje tudi svoj zdaj že over-the-top imidž) in kakopak srboritim Dwightom Yoakamom na čelu. Drži, George Strait je prišel tiho in z enim singlom postal legenda. In ko si enkrat legenda, tvoj novi album ne potrebuje več naslova. Ime pove vse. Preproste reči, narejene na preprost način - recimo balade v slogu If you can do anything else, ki triumfalno odpre Straitov 24. album, ali pa hitropotezne viže kot Don't make me come over there and love you ter She took the wind from his sails - imajo pač neomejen rok trajanja.

* * * *