MXM

5. 3. 2001  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

Paul Simon: You're The One

(CD '00, Warner; distribucija: Nika)

S pravim ritmom je tako kot z zmagovitim konjem; ko se ti enkrat zgodita, ju zlepa ne zamenjaš. Sicer ne bi vedel, kako je Paul Simon, kantavtorski veteran iz Centralnega parka, ki mu posthipijaška zmrzal za raziko od nepovratno zbledelega pajdaša po imenu Art Garfunkel ni pustila trajnejših posledic, domač s konji, očitno pa je, da se poba odlično razume na ritem, ki ga je ujel med romanji po Južni Afriki, ga leta 1986 konzerviral na finem albumu Graceland in štiri leta kasneje na plošči Rhythm Of The Saints prešpikal še z južnoameriškimi reminiscencami.

Do leta 1997, ko je sledil rahel zasuk vstran z naslovom Songs from the Capeman, je Paul s takimi in drugačnimi kompilacijami v glavnem dostojanstveno obujal staro slavo, lani pa končno sklenil, da nadaljuje po jasno začrtani poti, saj nima več dvajset let, da bi se šel stezosledca. In nastal je plošček You're The One, na katerem najdete takorekoč vse, kar se vam prikrade v spomin, ko rečete Paul Simon. Razen Garfunkla, kakopak. Torej izgubljene, a nikoli pozabljene ljubezni. Prehojene, a nikoli dokončane poti. Stare, a nikoli zbledele fotografije iz mladosti. Ter enega tistih glasov, ki ga je iz zapuščine zadnjih treh desetletij vredno ohraniti na vidnem mestu. Pa grammy gor ali dol. Skratka, tekoča, malodane butična godba za ušesa z ustrezno nadgradnjo in širino.

* * * *