10. 7. 2001 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
The Devil's Night
Shady - Interscope2001, distribucija Multimedia
Resnici na ljubo že moram priznati, da grupnih ne maram - predvsem albumov ne. Tako imenovani crew ali posse izdelki so največkrat crewljavi ali obveljajo za pussy produkte sodobnega rap zemljevida. Ponavadi se njihova zgodba začne po velikem uspehu kakšnega solista, in ko le-ta čaka da preteče potrebno število dni za prodajo svojega novo solo produkta v štacune spusti svoje mnogobrojno prijateljsko spremstvo iz manj popularnih dni. Samo tako, da pokaže respekt do ulice, da ga fanovske spominske celice ne anulirajo, pa tudi onih par deset tisoč dolarjev v žepu ni odveč. Problem teh prijateljskih albumov je seveda v talentu, ki ga prijatelji uspešnega stihoklepca ne premorejo v tolikšni meri, kot njihov slavni frend - v nasprotnem bi pač oni bili na njegovem mestu, mar ne? In tako potem ti eksperimenti s polsposobneži koljejo perspektivne kariere. Kar spomnite, kdaj se je krivulja uspeha Busta Rhymsa obrnila navzdol: ko je začel težiti s Flipmode Squadom. Takisto lahko Eastsidazom pripišemo Snoopovo jebado zadnjih let. Je torej mogoče, da pričujoči album pomeni zaton white niggerja #1, detroitskega pesjana in ogledalonosca sredinske Amerike, Marshalla Mathersa = Slim Shadyja = Eminema?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
