29. 10. 2001 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Luigi Archetti & Bo Wiget: Low Tide Digitals
(CD, Rune Grammofon '01, distribucija Statera)
Prva, ki nista Norvežana pri založbi, ki razveseljuje z nevsakdanjo, nepopulistično muziko. Švicarska državljana, muzična improvizatorja, upravljavca z elektronskimi generatorji zvoka nista ravno po župi priplavala. Vsaj kitarista Archettija smo srečevali naokrog. Violončelo igra Bo Wiget. Godba je upočasnjeno “nazankana”, zadeto gradualistična z vmesnimi inštrumentalnimi posegi. Je napol programirana in v plasteh nalagana muzika za trpeče v počasni repeticiji, iščoče globine, utopitve v statičnosti. Pravzaprav nekaj, kar je v trendu; kombinacija šumov, harmoniziranih basovskih linij in konkretnega zvena glasbil je posrečena. Še eno priporočilo za tipajoče po dandanašnjih klubskih godbah, ki niso “tanz debil”, kakor gre star komad “rušečih se novih zgradb”.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 10. 2001 | Mladina 43 | Kultura | Plošča
Prva, ki nista Norvežana pri založbi, ki razveseljuje z nevsakdanjo, nepopulistično muziko. Švicarska državljana, muzična improvizatorja, upravljavca z elektronskimi generatorji zvoka nista ravno po župi priplavala. Vsaj kitarista Archettija smo srečevali naokrog. Violončelo igra Bo Wiget. Godba je upočasnjeno “nazankana”, zadeto gradualistična z vmesnimi inštrumentalnimi posegi. Je napol programirana in v plasteh nalagana muzika za trpeče v počasni repeticiji, iščoče globine, utopitve v statičnosti. Pravzaprav nekaj, kar je v trendu; kombinacija šumov, harmoniziranih basovskih linij in konkretnega zvena glasbil je posrečena. Še eno priporočilo za tipajoče po dandanašnjih klubskih godbah, ki niso “tanz debil”, kakor gre star komad “rušečih se novih zgradb”.
Res bizarno, kako se v takšne praktike predelane, reinterpretirane vračajo usedline polpreteklih (“psihadeličnih”, tako se je temu reklo) slogov, ki so bili še za generacijo prej odvečen, zdolgočasen trip, danes pa zadovoljujejo zahtevnejše fene “žive elektronike”. V tem je plata produktivna. Razkriva globeli, praznino, mučna iskanja, pa tudi spoznanja, da se vsako uho trenira in izobražuje znova. Če se sploh hoče. In naleti na isto mino.
* * * 1/2
