Tracy Chapman: The Collection

Pet albumov, pet draguljčkov, en bleščeč prerez. Od draguljčkov se morda malce manj bleščeče svetlika samo zadnji - Tellin Stories, a ker so z njega na Kolekcijo zapekli predvsem tiste ta boljše zadeve, se sploh ne opazi. Z osupljivo izjemo njenega najboljšega komada ever je res vse tu, in šele ko poslušalec to zapuščino uzre takole zbrano na kupu, se zave, kako potentna baba je dobra stara Tracy.

Kljub nekemu zdravemu nezaupanju vsem kantavtoricam ga s svojimi toplimi in neposrednimi ekskurzi neposredno v središče človeškega srca sprva pritegne in kaj kmalu tudi prepriča, tako da misli resno kot tudi, da je vsej tej popisani bedi in trpljenju prisostvovala na lastne oči. Po svoje preprosti, a izrazno in čustveno izjemno kompleksni tracki se bolj ali manj vsi gibljejo po notranjem robu akustične nežnosti in med njimi boste le s težavo našli medlega.

Če se vsled ogabnih in lase sivečih ovinkov, ki jih lahko vsak dan v zastrašujoče lepih barvah spremljamo po CNN-u, zdi njen optimizem-preko-nadvlade-ljubezni v najboljšem primeru preuranjen, če ne celo povsem neumesten, ni zaradi tega prav nič manj lep in ganljiv. Tudi, če ne ustvari enega samega albuma več, se bomo lahko tako tega optimizma kot nje spominjali z najtoplejšimi možnimi izrazi.

* * * * 2/3