5. 11. 2001 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Tori Amos: Strange Little Girls
(CD, Atlantic '01, uvoznik Nika)
Čudnih malih punčar je natanko trinajst, s tem da ima prav vsaka svojo pesem (dobro, Heart of Gold ima dva obraza), tale, ki pravkar zre v vas izza seksi klobuka, pa je od vseh verjetno najmarkantnejša. Nič ni narobe, če si človek sredi ustvarjalne poti vzame predah in namesto mukotrpnega klamfanja novih dosežkov prepesni pušeljc tuje muje - za tiste, ki ne veste, na Strange Little Girls so same priredbe - dokler vzame tudi tako delo skrajno resno. Lepa še vedno mlada Tori si je tako po eni strani izbrala precej več kot solidna izhodišča, praktično same klase ob samih klasah, hkrati pa je veliko večino reproducirane gline izoblikovala v izrazito predrugačene, še kako samosvoje skulpture. Za kar pri dobri priredbi nedvomno gre, ni res?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 11. 2001 | Mladina 44 | Kultura | Plošča
Čudnih malih punčar je natanko trinajst, s tem da ima prav vsaka svojo pesem (dobro, Heart of Gold ima dva obraza), tale, ki pravkar zre v vas izza seksi klobuka, pa je od vseh verjetno najmarkantnejša. Nič ni narobe, če si človek sredi ustvarjalne poti vzame predah in namesto mukotrpnega klamfanja novih dosežkov prepesni pušeljc tuje muje - za tiste, ki ne veste, na Strange Little Girls so same priredbe - dokler vzame tudi tako delo skrajno resno. Lepa še vedno mlada Tori si je tako po eni strani izbrala precej več kot solidna izhodišča, praktično same klase ob samih klasah, hkrati pa je veliko večino reproducirane gline izoblikovala v izrazito predrugačene, še kako samosvoje skulpture. Za kar pri dobri priredbi nedvomno gre, ni res?
Lou Reed, Eminem, Depeche Mode, Boomtown Rats, Neil Young, John Lennon in podobni kalibri lahko mirno počivajo v vedenju, da ni šel njih talenta nihče posiljevat, poslušalec pa lahko nemalo uživa v na trenutke presunljivo skopih inačicah vsem znanih štiklov, ki so bili skozi Torijino minimalistično sito v vsaj polovici primerov preobraženi v fascinantno okusno zvočno nuklearno puščavo z obveznim mirageom angelov. Dovolj eklektično, dovolj doživeto, dovolj prefinjeno. A dodajmo, da se nam zraven vsekakor zdi, da imamo v relativno srednje kratkem pravico tudi do naslednjega avtorskega albuma.
* * * * 1/3
