Taraf de Haidouks

Po Fanfarah vnovič godejo še Taraf, drugi veliki romunski izvozni artikel world music. Ambiciozno zasnovana plošča je bila posneta na treh koncertih v Bukarešti za izbrane agente distribucije, za domačo in "domačo" publiko, ki ciganski bend nikdar poprej ni videla v prestolnici, kar je ob razplamtelem protiromskem šovinizmu v Romuniji lahko doprinesek takšnih dogodkov.

Na svečanost so v goste povabili še turškega udarjalca po darbuki Tarika Tuysuzogluja, bolgarskega klarinetista Filipa Simeonova in trubaški orkester Kočani. Ciganski bend ostaja neprekosljiv v do konca nabritih komadih in leže tam, kjer balade občuteno pojejo starejši člani bande. Goslarska in cimbalaška tradicija na onem koncu Balkana ostaja tako močna in neprekosljivo virtuozna, da ni nič čudnega, da so Taraf pred leti kot gostje z odra povsem odpihnili razvpite in anemične puriste Kronos. Na albumu, kjer so "orinetalnim" gostom pustili nekaj vzdihljajev in bravuroznih potez, bučnim Kočancem pa kar dva cela komada, se bend brez najstarejših članov dovolj razvname, da ob prislovični hitrosti, preciznosti in čudovitih robustnih potegljajih drobnih zamikov, swingu, ki vabi v zibanje, kaj lahko upogne okornega in zadrtega mestnega škrica. Ta si ponavadi misli, da je urban. Pa bi se moral navaditi ubranosti hajduških diskrepanc.

* * * *