17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Louis Sclavis Quintet: L'affrontement des pretendants
(CD, ECM '01; distribucija Statera)
Začetek devetdesetih let je bil francoski novi jazz za zunajfrankofonske odjemalce malodane pod urokom Louisa Sclavisa. Lyonski pihalec je namreč tako dominiral, na nastopih dajal vse od sebe, metal iz sebe nove komade, sestavljal nove skupine, hkrati je igral tudi v šestih, snemal kot utrgan, da je bil nekaj časa najbolj iskan pihalec. Postal je ljubljenec publike. V Moersu, Saalfeldnu, pri nas ravno ne, pa nismo bili med najbolj tihimi, so ga nazaj na oder vabili s stoječimi ovacijami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Začetek devetdesetih let je bil francoski novi jazz za zunajfrankofonske odjemalce malodane pod urokom Louisa Sclavisa. Lyonski pihalec je namreč tako dominiral, na nastopih dajal vse od sebe, metal iz sebe nove komade, sestavljal nove skupine, hkrati je igral tudi v šestih, snemal kot utrgan, da je bil nekaj časa najbolj iskan pihalec. Postal je ljubljenec publike. V Moersu, Saalfeldnu, pri nas ravno ne, pa nismo bili med najbolj tihimi, so ga nazaj na oder vabili s stoječimi ovacijami.
Ko se viharji malo poležejo in si festivalske in ploščne srenje poiščejo druge heroje, nekaj podobnega se zdajle dogaja z Vandermarkom, se ponavadi "nekdanjim" godi krivica. Ker se jih preobjemo. Zadnji Sclavisov kvintet, pa še v živo smo ga imeli priložnost videti, v ničemer ne zaostaja za prejšnjimi bendi. Problem je v tem, da Sclavisov ton, način skladanja, virtuoznost, ki jo skriva in se nikdar ne postavlja ali stavi nanjo, specifično interpretacijo jazza z vedno trdnim, skorajda rockovskim ritmom, spogledovanjem s tradicionalnimi in novimi muzikami, preveč poznamo. In preslišimo finese, zagon komadov, ki kar ne jenja, ali pa tudi kanček blokade v skladanju, ki pač noče vedno ugajati ob zadanem imperativu novotarije. L'affrontement je točno to. Bend je vreden naštevanja: Sclavis s klarineti in sopransaksofonom, sijajen trobentar Jean-Luc Cappozzo, čelist Vincent Curtois, obvezni basist Bruno Chevillon in bobnar Francois Merville. In zares da nekaj odličnih razgibanih štikelcov, podloženih z debelimi strunami in linijami upičenih intervalov. Saj bi celo djali sclavisovski bobnbas, a kaj, ko žanrska oznaka danes pomeni predvsem znucan kliše brez kančka muzične soli. Razen, če bi jo hoteli iztrgati novodobnim čarovniškim vajencem.
* * * *
