StillMatic
CD, Columbia, 2001, naprodaj v Big Bangu
Ko je newyorški enterpreneur /raper, lastnik založbe Roc-A-Fella in cunjarske linije Roca Wear/ Jay-Z, septembra lani izdal album The Blueprint, je s tem v slabo voljo spravil vsaj enega človeka, Nasirja Jonesa - Nasa. V svetu kjer je ulični ugled must, še več - eksistenčni predpogoj - lahko vsaka slaba beseda, izrečena iz ust mega prodajanega in respectiranega raperja pomeni nepreklicen konec kariere. In Jay-Z res ni šparal jezika na Nasov račun. Takole pravi v komadu Takeover: Four albums in ten years nigga? I can divide / That's one every let's say two, two of them shits was due / One was - nahhh, the other was "Illmatic" / That's a one hot album every ten year average / And that's so - laaaaaame! Neprijetno, še bolj v luči dejstva, da se z Jay-Z-jem strinja tudi množica Nasovih fanov, ki po res izjemnem prvencu Illmatic iz leta '94, pri nobenem od naslednjih Nasovih poskusov ni dobila pričakovane ostrine in pronicljivosti. Edina vrlina, ki jo je Nas vlekel s sabo in jo izmojstril do popolnosti je flow - njegova zmožnost, da z vokalom kar plava po še tako našpičenih in zbrejkanih ritmih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko je newyorški enterpreneur /raper, lastnik založbe Roc-A-Fella in cunjarske linije Roca Wear/ Jay-Z, septembra lani izdal album The Blueprint, je s tem v slabo voljo spravil vsaj enega človeka, Nasirja Jonesa - Nasa. V svetu kjer je ulični ugled must, še več - eksistenčni predpogoj - lahko vsaka slaba beseda, izrečena iz ust mega prodajanega in respectiranega raperja pomeni nepreklicen konec kariere. In Jay-Z res ni šparal jezika na Nasov račun. Takole pravi v komadu Takeover: Four albums in ten years nigga? I can divide / That's one every let's say two, two of them shits was due / One was - nahhh, the other was "Illmatic" / That's a one hot album every ten year average / And that's so - laaaaaame! Neprijetno, še bolj v luči dejstva, da se z Jay-Z-jem strinja tudi množica Nasovih fanov, ki po res izjemnem prvencu Illmatic iz leta '94, pri nobenem od naslednjih Nasovih poskusov ni dobila pričakovane ostrine in pronicljivosti. Edina vrlina, ki jo je Nas vlekel s sabo in jo izmojstril do popolnosti je flow - njegova zmožnost, da z vokalom kar plava po še tako našpičenih in zbrejkanih ritmih.
OK, Jay-Z ozmerja Nasa, a ker ta ni kdorsibodi, mu z dvojno mero vrača na svojem novem albumu, ki po naslovu sodeč vodi nazaj na pota prvenske slave. V komadu Ether besno, temljito in obsežno (transkripcija besedila ima s presledki 4243 znakov, kar je približno slabi dve dolžini tele recenzije) raztrga, uniči in poje Jay-Z-ja. O njem in imenu njegove založbe prijavi tudi tole: Rockefeller died of AIDS, that was the end of his chapter / And that's the guy y'all chose to name your company after? / Put it together: I rock hoes, y'all rock fellas / And now y'all try to take my spot, fellas? Začinjene vrstice se pojavljajo tudi v nekaterih ostalih komadih, a Nas tokrat pozitivno preseneča tudi z nekaterimi konceptualnimi novostmi, predvsem velja omeniti v vseh pogledih briljanten komad One Mic, ki se v vsaki kitici hitrostno, jeznostno in glasnostno stopnjuje do groovy refrena in je popoln show case Nasovega flowa; pa konceptualno dodelan 2nd Childhood ter nekatere politično obarvane komade, ki se dotikajo predvsem poseptemberskega stanja sveta. Če ne bi bilo lamerske na Tears For Fears temelječe podlage za komad Rule (ki ima sicer kul besedilo) in v primerjavi z njegovimi prejšnjimi popolnoma anti-stajliš ovitka, bi bili še bolj veseli in bi priporočili nakup, tako pa pravimo: vredno večkratnega poslušanja!
* * * *
