Fanfares en Delire : Golden Brass Summit
2CD, Network '01, distribucija Nika
Trube grejo na zahod z dvojnim albumom, ki obhaja 40 let Guče in je antologija "največjega trobilskega festivala na svetu". Famozni trubači, ki od skromnih začetkov s štirimi bendi leta 1961 obsedajo Srbijo do množičnega delirija, so nadvse lično in poznavalsko zbrani skupaj. Fascinantno podjetje z zajetnim arhivskim delom, preposlušavanjem 1200 starih posnetkov iz festivalske fonoteke in solidno tonsko obdelavo daje izbor genialne plehnate muzike, ponuja lavreate, slavne "zlatne trube Dragačeva" in orkestre, trobilske sloge, tako zahodnosrbskih bendov, ki cepajo kolo, kakor čočeke zmagovitih ciganskih bendov, ki niso zgolj iz južne Srbije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Trube grejo na zahod z dvojnim albumom, ki obhaja 40 let Guče in je antologija "največjega trobilskega festivala na svetu". Famozni trubači, ki od skromnih začetkov s štirimi bendi leta 1961 obsedajo Srbijo do množičnega delirija, so nadvse lično in poznavalsko zbrani skupaj. Fascinantno podjetje z zajetnim arhivskim delom, preposlušavanjem 1200 starih posnetkov iz festivalske fonoteke in solidno tonsko obdelavo daje izbor genialne plehnate muzike, ponuja lavreate, slavne "zlatne trube Dragačeva" in orkestre, trobilske sloge, tako zahodnosrbskih bendov, ki cepajo kolo, kakor čočeke zmagovitih ciganskih bendov, ki niso zgolj iz južne Srbije.
Med njimi so posnetki prvih čočekov legendarnega Bakija Bakića, Junuza Ismailovića, brez Fejata Sejdića itak ne gre, Nanija Ajdinovića in drugih. Za popestritev pa še vokalni komadi, Ferus Mustafov in za finale otvoritvena guška himna Sa Ovčara i Kablara iz tristoterih trub, sicer do leta 1975 obvezna v tekmovalnem sporedu.
Izvrstne trobilske godbe je na pretek, predvsem sijajnih ciganskih bendov z virtuozenjem, predirnim in lepo robatim zvenom, avanturističnimi aranžmaji, spogledovanjem z orientalnimi formami, mimogrede pade kakšna turška karšilama. Spremne besede so slavilne, pojasnjujejo kontekst pleh godb, opozarjajo na slogovno raznolikost, navsezadnje z izborom Ilije Stankovića na zgodovinske krivice "črnim" ciganskim orkestrom, ki so običajno zmagovali, a bili fonografsko potisnjeni vstran na račun "belih" orkestrov zahodne Srbije. Sicer privlačno opremljen album iz dokumentacije previdno izpušča še kakšno drugo, "netradicionalno guško" ikonografijo, ki je je bilo v zadnjem desetletju na pretek. Je predvsem trobilsko vabilo zahodnim soničnim turistom na "balkanski mardi gras".
* * * * 1/2
