Shepik Trio: Short Trip
Knitting Factory '01, distribucija Nika
Vse večja težava jazzovske kitare postaja njen prislovično mehak, "topel", konvencionalno rahlo razmazan zven, ki kraljuje vsaj od novatorja Charlieja Christiana prek Wesa Montgomeryja naprej. Torej dobrih šestdeset let. Zasičenost, ki jo je vsaj spodbodel rock z odvodi, in vsesplošno kinkanje, plod neustavljivih strunskih in dratarskih egotripov, sta se vsaj začasno zaustavila. Težko je danes strunarjem, saj jih po levi prehitevajo drugi globlji in prodornejši elektronsko generirani zvoki, po desni pa v škarje pljujejo vedno znova obnavljajoči se populistični vzorci. Dolga leta varna kitarska trdnjava nikdar ni bila bolj majava, kar bi bil lahko produktiven moment. Obatlantski strunar Brad Shepik kakopak ni zgolj "neobop" šprudlar kakor grašiči, a Short Trip navsezadnje pade v isto branžo. V kitarskem triu brenkač pač več igra kakor običajno. Itak vedno preveč igrajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
