25. 2. 2002  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

Xenia: Total

CD 2001, Subkulturni azil

V zadnjem času se lotevam poslušanja slovenskih kantavtorjev in akustičarjev in po Mlakarju, Smolarju in Soddihaju je na vrsti Xenia, med vsemi ocenjevanimi najbolj odtrgana. Mračna (ženska) poezija, podložena s težkimi ritmi akustične kitare. Mariborčanka ne snema hitov, ne gruli poljudnih balad, ne zanima jo, ali jo poslušajo otroci v vrtcu, vseeno ji je, koliko točk ji bo namenilo telefonsko glasovanje. Zdi se, kot da piše in poje zgolj zase.

Čisti dark, ki je menda nastajal od leta 1993. Ponekod je zaradi temačnosti preveč dolgočasna, drugod (v besedilih) predolgovezna. K nerazumljivosti besedil pa prispeva tudi to, da dekletovo poezijo v času tegale ocenjevanja z ovitka berem z Botrovo lupo. Ampak za konec vseeno verz ali dva z albuma Total, recimo ena takšna bolj ljubavna z naslovom Sladka sestra noči: "Tiha sestra noči, poglej v moje oči, zlomi krila temi, ki te ubija..." ali pa ena takšna recimo antiglobalistična Izgubljeni ljudje: "Ta svet ima mogoče res probleme, a jaz nisem zaenkrat podpisana pod nobenega ..."

* * * 1/2

povezava