Frode Gjerstad Trio: The Blessing Light: for John Stevens

Cedejka ne paše med razredčene novojazzovske in improvizatorske fonografske domačijske distribucijske "podvige", ki so ob redkih izjemah vobče mizerni, do nove muzike in godb ignorantski. Je del tiste učinkovite, a med skrbno stkanimi omrežji prostorov, scen, skorajda "podzemlja" - obrobja, ki je ravno zato muzično osrednje - najbolj neposredne metode in načina stika s publiko, namreč prodaje na koncertih. Zatorej vlogo "agenta distribucije" jemljemo najbolj resno, pristransko zavzeto. Navsezadnje nam je po zaslugi takšnih stranpoti na delu uspelo videti akterje, godbotvorce v najbolj uglednih placih za takšno muziko, denimo v metelkovski Gromki in mariborskem klubu Satchmo z uspešno mrežno navezo z zagrebškim Ksetom. Celo v manj uglednega, kakor je Cankarjev dom, so začeli pogosteje zahajati.

Presenečali in navduševali so Skandinavci, ki se ponašajo z odprto, vitalno novatorsko jazzovsko sceno. Med njimi je bilo nekaj Norvežanov, a trio norveškega freejazzovskega praporščaka, pihalca Frodeja Gjerstada je posebej ljuba postava. Zakaj? Zato ker najprvo razbija mit o skandinavskih muzičistih, ki da so zgolj "ecm" ali "bop", kot drugo pa je Gjerstad sijajen improvizator, gibalec scene, založnik, vodja orkestra, ki ni ortojazzovski, marveč precej več kot to, prava glasbeniška gilda osebkov, ki si ne pomišlja tvorno vkup mesiti po regelcih industrije organizacije okusa, raznorodnih oblik. A Gjerstad dobri dve desetletji predvsem ostaja zavezan improvizacijski praksi v jazzu, edini, kjer je evropski prostor po Djangu lahko pariral, enakopravno sodeloval z Američani in sooblikoval nove godbe. In v marsičem celo prevesil tehtnico v svoj prid. Samo, da za to pri tem pač ne gre.

Za freejazzovski špil velja, da je pač unikaten, da je predvsem koncertna izkušnja. Album je posvečen pred leti umrlemu angleškemu tolkalcu, pionirskemu improvizatorju in Gjerstadovemu soigralcu, Johnu Stevensu. Zanj bo morda celo držalo, da je posthumno bolj znan po zaslugi azijskih pobov, ki jih je učil igrati in živeti godbe v community, namreč Asian Dub Foundation, ki tega ne pozabljajo. A da je freejazzovska praksa živa, vznemirljiva in da so tule že novi rodovi, iščoči, predani, priča ravno tale trio. Za bobni v noro intenzivni in pulzivni igri sedi in igra, da je eno samo veselje, z Matsom Gustafssonom videni Paal Nilssen-Love. Postaja eden najbolj energičnih in vse bolj iskanih jazzovskih bobnarjev. Močno basira Oyvind Storsund. The Blessing Light je koncertni album iz Osla. Gjerstad briljira na klarinetu, ki ga po malem odkrivajo nove generacije jazzovskih pihalcev. Nekaj dobro merjenih dovtipov in spodbujevalnih klicov, ki se naseljujejo v dolg, neprekinjen tok muziciranja, priča, da se trio ob trdem delu ima fino. Nič lepšega v godbah.

* * * * 1/2