|  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

25. Festival Melodije morja in sonca - Zmagovalci Melodij morja in sonca

MC 2002, RTVS

Festival, ki je pravzaprav ena taka lagana kopija Splitskega festivala in se je dobro prijel ravno v času, ko se je začela sesuvati Slovenska popevka. Komadi imajo vsaj v začetku povsem mediteransko-dalmatinske aranžmaje, potem se začnejo prilagajati splošnim potrebam ljudstva. Drugače kot na Slovenski popevki ali Veseli jeseni veliko zmagujejo Primorci: Prizma, Bazar, Faraoni, Big Ben, Slavko Ivančič, konec koncev tudi Kingston ... Med 24 zmagovalci prav tako najdemo neprimorske ekipe, ki so tudi drugače označile slovensko komercialno sceno zadnjih dvajsetih let: Čuke, Heleno in zdaj že malce pozabljenega Naceta Junkarja. Kakor koli že, dva ducata pocukranih hitov bolj ali manj povprečne kakovosti z nekaj sproščujočimi izstopanji predvsem v Mislejevih besedilih (Moška - Prizma) in po Đurovem mnenju najboljši komad Čukov Črne oči.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

 |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

Festival, ki je pravzaprav ena taka lagana kopija Splitskega festivala in se je dobro prijel ravno v času, ko se je začela sesuvati Slovenska popevka. Komadi imajo vsaj v začetku povsem mediteransko-dalmatinske aranžmaje, potem se začnejo prilagajati splošnim potrebam ljudstva. Drugače kot na Slovenski popevki ali Veseli jeseni veliko zmagujejo Primorci: Prizma, Bazar, Faraoni, Big Ben, Slavko Ivančič, konec koncev tudi Kingston ... Med 24 zmagovalci prav tako najdemo neprimorske ekipe, ki so tudi drugače označile slovensko komercialno sceno zadnjih dvajsetih let: Čuke, Heleno in zdaj že malce pozabljenega Naceta Junkarja. Kakor koli že, dva ducata pocukranih hitov bolj ali manj povprečne kakovosti z nekaj sproščujočimi izstopanji predvsem v Mislejevih besedilih (Moška - Prizma) in po Đurovem mnenju najboljši komad Čukov Črne oči.

Poslovno verjetno dovolj dobra odločitev Založbe kaset in plošč, ki pa bi lahko na ovitka CD-ja in MC-ja (konec koncev gre tudi pri tako osladni glasbi za dokument) vključila kak podatek ali fotko več.

* * *