31. 7. 2002 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Drive-by truckers: Southern Rock Opera
2xCD '02, Lost Highway; distribucija: Multimedia
Hej, vzdržite se zajedljivih opazk. Vsaj za poldrugo uro, kolikor je muzike na teh dveh ploščkih. Ki, mimogrede, v slehernem od dvajsetih štiklov postreže z večjo dozo trdo kuhanega sarkazma, kot ga zmore ortodoksni roker pridelati ob misli na rokokojsko nabuhlost in vsesplošni kičeraj žanra po imenu rock opera. Ne, tole ni Tommy, kaj šele Jesus Christ Superstar, Southern Rock Opera namreč vibrira nekje med Hair in The Wall, kakopak brez filmsko glamurozne dimenzije, zato pa s toliko več prvinskih čustev, lucidnih asociacij, kmetavzarsko robate neposrednosti, črnega humorja in love/hate sentimenta, ki ga v zavest neprilagojenega mladostnika vcepi odraščanje v zadušljivi atmosferi malega mesta, ki demonizira glasno glasbo in po božje časti športne zvezdnike, njegova dobra stran pa je le to, da slej ko prej spizdiš od tam. Fizično ali s pomočjo opojnih substanc. Kontradiktorna naslovna sintagma južnjaška rock opera izraža ironičen kontekst, ki se utrne, če denimo rečemo slovenski film ali bušmanski balet. Patterson Hood in Mike Cooley, duša & srce Drive-By Truckers - inteligentnih zajebantov z resnimi obrazi, ki imajo južnjaški stil rokenrola v krvi, svojevrsten spomenik pa so mu postavili že z ostrimi albumi Gangstabilly, Pizza Deliverance in z živim Alabama Ass-Whuppin' - sta jo izbrala za okvir zgodbe o najstniškem odraščanju, zapuščanju in vračanju v mesto Birmingham, Alabama, kjer je prihodnost iz leta v leto bolj podobna preteklosti. Projekt se je zlagoma sestavljal šest let, rdeča nit, ki veže dvajset žanrsko brezhibnih songov z jasno izraženim robom, pa so miti, legende in dejstva o skupini Lynyrd Skynyrd, ki jih protagonist te hagiografije, roker z ambicijami o lastnem bendu, ni mogel nikoli slišati v živo. Maturiral je neposredno po tragični letalski nesreči, ki je utrnila luč “največjega ameriškega benda”, istočasno pa sta se mu v avtu pijana raztreščila punca in najboljši prijatelj. Južnjaška folklora pač. Sledijo iskanja, zapijanja in zadevanja, potovanja po avtocestah, ki peljejo iz pekla v pekel. Turneje po finih mestih, kjer moraš zatajiti južnjaški akcent. In večni boj s stereotipi o rasističnih, zahojenih, imbecilnih južnjakih, ki jih je menda zaplodil prav Neil Young s pesmijo Southern Man in bi obveljali za suho zlato, če Lynyrd Skynyrd “kanadskemu zvezdniku” ne bi odgovorili s Sweet Home Alabama. Jep, Drive-By Truckers so mojstri klicanja duhov iz rokenrol mitologije. Duhov s konca sedemdesetih, ko je začel video pobijati radijske zvezde. Urbana legenda celo pravi, da je Ronnie Van Zant umrl, ker mu je med nesrečo priletel v glavo eden prvih videorekorderjev. Ne, nič magije, nič vuduja ni tu. Le tri kitare in glas, ki zna peti kot Tom Petty in Bon Scott hkrati. Južnjaška uteha z veliko pekoče omake.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
