31. 7. 2002 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Flora Purim sings Milton Nascimento
CD, World's Best/EFA; dstribucija Nika
Milton Nascimento je kakopak eden posebnih glasov Brazilije in sploh Latinske Amerike. Njegov visok falset in način podajanja pesmi, ki so črpale tako iz afrobrazilskih verskih tradicij kot iz socialnega vsakdana, je bil med prvimi brazilskimi, ki je vsaj malček osupnil zahodni svet. Ta je ravno tedaj veselo, uporniško, hedonistično rockal čez vse pretege. Nascimento je bil glas nove brazilske popularne godbe z začetka šestdesetih let, a ni ravno pripadal nobeni izmed struj, celo gibanj, ki so jo preobražale. Flora Purim, še posebej skupaj s tolkalcem Airtom Moreirom, ni nič manj znana v tujih, predvsem jazzovskih krogih, ki so za čelniki bossa nove začeli prisluškovati pestri Braziliji. Album je razumljiv poklon jazzovske pevke dolgoletnemu prijatelju, vzorniku, sodelavcu. A ne doseže ravni Nascimentovih komadov, ki so sicer pratanjeno zbrani. To je pretežak zalogaj. Jazzovske pasaže in gostobeseden način vokaliziranja, inštrumentacija in improvizacija ne dosežejo globine in navidezne statike Miltonovih podajanj. A na trenutke vseeno prijetno ščemeče in izzivalno, vsaj toliko, da človek spet poseže po izvirnikih. Preveč dobri glasbeniki so zbrani, da jim ne bi vsaj malo zratalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
31. 7. 2002 | Mladina 30 | Kultura | Plošča
Milton Nascimento je kakopak eden posebnih glasov Brazilije in sploh Latinske Amerike. Njegov visok falset in način podajanja pesmi, ki so črpale tako iz afrobrazilskih verskih tradicij kot iz socialnega vsakdana, je bil med prvimi brazilskimi, ki je vsaj malček osupnil zahodni svet. Ta je ravno tedaj veselo, uporniško, hedonistično rockal čez vse pretege. Nascimento je bil glas nove brazilske popularne godbe z začetka šestdesetih let, a ni ravno pripadal nobeni izmed struj, celo gibanj, ki so jo preobražale. Flora Purim, še posebej skupaj s tolkalcem Airtom Moreirom, ni nič manj znana v tujih, predvsem jazzovskih krogih, ki so za čelniki bossa nove začeli prisluškovati pestri Braziliji. Album je razumljiv poklon jazzovske pevke dolgoletnemu prijatelju, vzorniku, sodelavcu. A ne doseže ravni Nascimentovih komadov, ki so sicer pratanjeno zbrani. To je pretežak zalogaj. Jazzovske pasaže in gostobeseden način vokaliziranja, inštrumentacija in improvizacija ne dosežejo globine in navidezne statike Miltonovih podajanj. A na trenutke vseeno prijetno ščemeče in izzivalno, vsaj toliko, da človek spet poseže po izvirnikih. Preveč dobri glasbeniki so zbrani, da jim ne bi vsaj malo zratalo.
* * *
