27. 8. 2002 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Congo to Cuba
CD, Putumayo '02; distribucija Statera
Ena, še za rep ujeta poletna nabirka iz serialk ameriške založbe, ki že v naslovu igra na zgodovinske vezi, plesno konjunkturo prestavljanj teleščk in nožic, in vsem ljubo Kubo v otoški ali afriških različicah rumbe, čačaja, sona. Model že preseda, čeprav so afriške različice vnovičnega prisvajanja in sposojanja bolj žmohtne. Kakor je enkrat, nikakor ne edinkrat, briljantno rekel sociolog godb s posluhom - Simon Frith: glasbeniki so vedno zveneli originalno, ko so neuspešno posnemali svoje vzore. Kubancem pihajo na dušo, kako neizčrpen vir novih muzik so. Igrajo stare. Resda sijajno, a ko že preminuli veteran, legenda Alfredo Valdes poje svoj canto, vse drhti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 8. 2002 | Mladina 34 | Kultura | Plošča
Ena, še za rep ujeta poletna nabirka iz serialk ameriške založbe, ki že v naslovu igra na zgodovinske vezi, plesno konjunkturo prestavljanj teleščk in nožic, in vsem ljubo Kubo v otoški ali afriških različicah rumbe, čačaja, sona. Model že preseda, čeprav so afriške različice vnovičnega prisvajanja in sposojanja bolj žmohtne. Kakor je enkrat, nikakor ne edinkrat, briljantno rekel sociolog godb s posluhom - Simon Frith: glasbeniki so vedno zveneli originalno, ko so neuspešno posnemali svoje vzore. Kubancem pihajo na dušo, kako neizčrpen vir novih muzik so. Igrajo stare. Resda sijajno, a ko že preminuli veteran, legenda Alfredo Valdes poje svoj canto, vse drhti.
Po drugi pa Gnonnas Pedro, doma iz Benina, z malim kombom z dominatno električno kitaro na trenutke zazveni kakor Marc Ribot, samo, da je še bolj upičen pri neuspešnem "posnemanju". Poje pa Bennyja Moreja. A izbor se tu nemarno zaustavi, otrpne. Pridobivanje pravic za objavo od drugih založb, nasilno strganje in kupčkanje za kompilacijo zvenečega imena da tri dobre komade. Ostalo je sivo povprečje, zapolnjevanje minutaže. Malo še intrigira zven gambijske kore, ki intonančno "zgreši" harmonski vzorec kitare, potem pa dolgčas. Samo, da je vsesplošna fiesta cubana. Kongovska rumba je itak ostala v deželi Francovi. Čemu torej tak naslov kompilacije, ki je godbeno čista izmišljija, razen v dejstvu, da so mišljenski in verovanjski vzorci ljudstev iz porečja Konga na otoku sladkorja "preživeli" v sinkretičnih formah. A to z muziko na kilavi kompilaciji nima ravno preveč zveze.
* * 1/2
