2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Mutabaruka: Life Squared
CD, Heartbeat '02; distribucija Statera
Mutabaruka je posnel nov album. Kdo? Tisti jamajški dub poet, ki je enkrat v daljnih, oddaljenih osemdesetih letih prvič šokiral, navdušil in razgrel intelektualnejšo reggae publiko z albumom Check It. Takojci je preizpraševal tisto nikdar zares definirano razmerje med Jamajko in jamajško diasporo ter ameriško publiko, ki naj bi bila potencialno black (črna in črnska), v štiklcu Blacks in America. Mar to ni bila že Marleyeva intencija; z reggaejem, hkratnimi odstopi, odmiki, prilagajanji in histerijo v popularnogodbenem miljeju ogovoriti severnoameriške črnce, pasivizirane, anemične, subkulturne po zgodovinski izkušnji (političnega) poraza, flopa vzburkanih šestdesetih let, ki je dal edini "otipljiv" rezultat, da so se na inkluzivni akademiji formirali afroameriški študiji in obenem zaprli pred zunanjim svetom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Plošča
Mutabaruka je posnel nov album. Kdo? Tisti jamajški dub poet, ki je enkrat v daljnih, oddaljenih osemdesetih letih prvič šokiral, navdušil in razgrel intelektualnejšo reggae publiko z albumom Check It. Takojci je preizpraševal tisto nikdar zares definirano razmerje med Jamajko in jamajško diasporo ter ameriško publiko, ki naj bi bila potencialno black (črna in črnska), v štiklcu Blacks in America. Mar to ni bila že Marleyeva intencija; z reggaejem, hkratnimi odstopi, odmiki, prilagajanji in histerijo v popularnogodbenem miljeju ogovoriti severnoameriške črnce, pasivizirane, anemične, subkulturne po zgodovinski izkušnji (političnega) poraza, flopa vzburkanih šestdesetih let, ki je dal edini "otipljiv" rezultat, da so se na inkluzivni akademiji formirali afroameriški študiji in obenem zaprli pred zunanjim svetom.
Obdelovali so afrocentrično ameriško zgodovino, njen zamolčan del in v tem začeli neskončno pretiravati, reproducirati in proizvajati nov The Myth of the Negro Past, kakor se je svojčas (leta 1941) glasila prelomna Herskovitseva antropološka študija. Če je postalo "življenje zares robato", potem glas osveščenega dub poeta še rabimo, rabijo. Mutabaruka nikdar ni bil pretirano godbeno zaprt. Produktivna zaprtost je bila vedno znak ekskluzivnega, protiasimilacijskega duba. Muta je svoje poeme znal podlagati z všečnimi zvoki, ritmi dance halla, z obarvanimi s harmonijami, nadvse "protestantskimi" refreni ali z melodiko, ki je spominjala na otroške izštevanke.
Za izobraženejše uho so včasih učinkovale potujitveno. Čez njih je vil svojo socialno angažirano "realistično" poezijo, ki je bila dostopnejša od Kwesija Johnsona na Angleškem ali nekdaj, preden so ga sesuli kingstonški poulični gangsterji, Mickeyja Smitha, ali Okuja Onuore, žlahtnih in trpkih sadov nekolikanj abstraktne "kulture reggaeja", ki ni bila funkcionalna (ni bila ravno za množično plesišče), ne patetično vzdignjena (ni bila za vsakdanje zahodne odjemalce "uglasbljenih poezij"). Zatorej Mutov nov album, prvi po letu 1994, rešpektiramo. Ne prebija, a vseeno vztrajno meri, njegova Dis Poem v jamajškem kreolu, samozavestno, ponosno, inventivno zlagana, poudarjana, ritmizirana, inštrumentirana, včasih celo malo jazzaovska, krasno neujemljiva in razvidna obenem. Še dobro dene. Pozabljamo.
* * * *
