Ferus Mustafov 4: The Heat of Balkan Gypsy Soul

Opa, v špilavcu je popoli domača produkcija za trg world music, točneje za tisti segment konzumentov, ki tripa na godbe Balkana. Hecno je, da se je nemška založba oklicala za “tropsko”, tropical music pa je bil eden famoznih predlogov za prazno žanrsko oznako, pod katero naj bi ob koncu osemdesetih let stlačili na zahodu zaznane popularne godbe Afrik, Amerik, Orienta.

Če skopska in Ferusova Šutka že ni v tropih, je pa vsaj stereotipen naslov - vročica, toplina in žar duše ciganskih muzikantov. Posnetki Ferusovega kvarteta so s koncerta v ljubljanskem Kudu junija 2000. Posnetki in obdelava so spodobni, z za kanec preveč odjeka, Ferusov kvartet z brozopletim harmonikarjem Milanom Zavkovim ob boku pa je odbiral med svatbarskimi uspešnicami, Ferusovimi novotarijami, uigrano in na trenutke zares neprekosljivo virtuozno.

Ob koncu vencev zažgoli stara ljubljanska poslastica pihalskega veščaka, avseniški Roblek kolo, ki vsaj nakaže, kako se streže lokalnemu občinstvu. Bend na koncertu itak zažiga, je z vsemi žavbami namazan. Zatorej je koncertni Ferusov album dobrodošel. Hudo pa moti, zaboga, da njegov ljubljanski promoter, producent in pisec spremne besede v angleščini Peter Barbaric ni vztrajal pri šumevcih. Vsi famozni, nadvse posebni čočeki, tako krasno prebirani v neparnih ritmih, postajajo coceki, za angleško beroče torej "kokeki", "soseki" ali kaj podobnega. Al' mamo, al' nimamo č-je. Preveč world music.

* * * *