22. 10. 2002 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
India - World Library of Folk and Primitive Music
CD, Rounder/Alan Lomax Collection 2002; distribucija Statera
Zgleden ponatis albuma iz prve sistematične fonografske serije godb sveta, ki ji je od leta 1949 urednikoval Alan Lomax, opozarja na eno zares antologijskih. Izvorno se je album s posnetki iz leta 1950 in 1958 ponašal z naslovom Indian Folk Music, toda kasneje so ga preimenovali v "indijsko glasbeno antologijo". Zbiralec in urednik posnetkov je bil sloviti (etno)muzikolog, dolgoletni preučevalec hindujske in sploh vzhodnoazijske kulture, svetovno znani prevajalec temeljnih besedil iz hindijščine in tamilščine, Francoz Alain Danielou (1907-1994).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 10. 2002 | Mladina 42 | Kultura | Plošča
Zgleden ponatis albuma iz prve sistematične fonografske serije godb sveta, ki ji je od leta 1949 urednikoval Alan Lomax, opozarja na eno zares antologijskih. Izvorno se je album s posnetki iz leta 1950 in 1958 ponašal z naslovom Indian Folk Music, toda kasneje so ga preimenovali v "indijsko glasbeno antologijo". Zbiralec in urednik posnetkov je bil sloviti (etno)muzikolog, dolgoletni preučevalec hindujske in sploh vzhodnoazijske kulture, svetovno znani prevajalec temeljnih besedil iz hindijščine in tamilščine, Francoz Alain Danielou (1907-1994).
Če "populistično" namignemo, da sta prav po njegovi zaslugi na evropskih odrih na začetku šestdesetih let pod Unescovim pokroviteljstvom prvič zaigrala Ravi Šankar in Ali Akbar Khan, potem zgolj opozarjamo, da je bila dejavnost sholarja širša od ozke akademsko kabinetne. Danielou pri izbiri ni pretiraval. Takoj se je odpovedal večim glasbenim primerom iz bogate severne in južne indijske "klasične tradicije" in pa "vaškim ljudskim godbam", ki jih niso igrali specialisti, torej profesionalni ali napolprofesionalni glasbeniki. Še leta kasneje je na ploščah obdelal in študiral našteto. Večina posnetkov je iz področij tedanjega romarksega Benaresa (danes Varanasi) in Madrasa (Čenai).
Štiri glavne kategorije pesmi in inštrumentalnih primerov s te plošče so arhaični prežitki, religiozne in nabožne pesmi, lahka, klasična in "ljudska" inštrumentalna glasba in različne drame. Med slednjimi je sijajen izseček iz igre tamislkega populičnega obrednega gledališča. Zavedajoč se širne socialne, etnične, verske prostranosti in raznovrstnosti na indijski podcelini je avtor torej predstavil zožen izbor, pa še ta je osupljiv. Kljub poudarku na "hindujski" kulturi, lahko zaslišimo ulični islamski kavali, posnetke bengalskega mističnega obredja baulov, ljudstva Gondi, ki poje v svoji verziji dravidščine. Album prinaša pravo razkošje glasbil, glasov, ki pojejo v različnih tonskih modusih v raznovrstnih kontekstih, kjer glasbo rabijo. Še vedno je izvrsten "naknadni" vstop v segment glasbene zgodovine in "sedanjika" Indije z imenitno spremno besedo izvornega zbiralca in komentarjem Brailoujevih mlajših kolegov.
* * * * *
