Pankrti: Pankrti

Posnetki prvega nastopa Pankrtov na Gimnaziji Moste in še nekaj bolj ali manj nepotrebnih dodatkov. Zgodovina, četrt stoletja na CD-ju. Pankrti zvenijo kot Rollingi brez Jaggerja, ki so se odločili igrati pank.

Kljub povsem počenemu zvoku si lahko vsaj predstavljate komade, ki so postali hiti, himne nekih mladosti iz časov, ko revolucija še ni bila investicijski sklad ali notarski prispevek. Po Pankrtih je nastalo še nekaj bendov, ki jih beležijo kompilacije in ki so se podali na podobno pot. Jasno nobenemu od njih ni tako uspelo. Pankrti so bili celo v Jugi, ki slovenskih bendov ni nujno sprejemala, zelo zelo spoštovan bend.

Če bi imeli kakega pravega izdajalca plošč, bi lahko tele komade prodajal tudi v trgovinah, res pa je, da si kakšnega bivšega ilegalca ala MenArt težko predstavljam, da bi na stara leta legaliziral ilegalce. Kakorkoli že, če lahko ploščo kje dobite (morda imate dobre zveze pri taksistih), jo nujno nabavite. Nekaj nostalgije brez visarjonovičevskega retuširanja slik seveda ne škodi. Morda bi v kratkem tako slišali še kake Lublanske pse, in če ne prej, bi se takrat lahko kdo spomnil tudi na tiste, ki so komade pisali, recimo Milča Koširja, Matjaža Ozvalda ... ali tiste, ki so bili zaradi panka mesece zaprti: Marjana Zvera, Matjaža Učakarja, Toneta Rupnika ... Ne pa samo na tiste, ki jim je borza prinesla javno priznanje.

Ok, ok, ne bomo več moraliziral, probite kje na cesti dobit tale CD.

* * * * *