Yugoslavia - World Library of Folk and Primitive Music

Sodelavec urednika Alana Lomaxa, Anglež Peter Kennedy, je za "svetovno zbirko" jugoslovanske posnetke napravil leta 1951 na srečanju Mednarodnega sveta za ljudsko godbo v Opatiji. Snemal je vsepovprek, kar so mu Jugoslovani pripravili v štirih dneh. Posnetki šepajo. Nastopalo je več kot 700 izvajalcev ljudskih godb, večina je bila že "popedenanih" in "estetsko" reproduciranih v folklorističnih skupinah in kulturno-umetniških društvih, začenši z zagrebškim Ladom, beograjskim Kolom in skopskim Tanecom. Za tisti čas (vinilni albumi so izšli leta 1954 kot sedemnajsti v zbirki) poznavalsko spremno besedo je napisal ameriški "folk nestor" Albert Lord, poznavalec balkanskih glasbenih kultur. Danes bi imeli do marsikaterega primera z albuma zadržke.

Celo Lomax je ob izidu pripisal, da so nekatere "glasbene točke preveč dobro pripravljene in naučene, premalo naravne za kritičnega folklorista". Kontekst je bil kakopak nastop, koncert. A ko nabor z današnje perspektive razpada federativne države in masakrov obdelujeta etnomuzikologinji s kalifornijske univerze, Ankica Petrović in Rajna Klaser, ne kaže spregledati, da v "nemogočem romantičnem pojmu združevanja kulturno različne Jugoslavije skoz godbe, kar je služilo tedanjim političnim ciljem" zaznata konstruktivno držo. Ker sta živeli v Jugi, kakopak ne pozabita pristaviti, da je bila kvintesenca foklorističnih skupin, da so si s koreografiranimi venčki priborile nastop na dan mladosti. Je pa vseeno fino prisluhniti guslarju s Hrvaške, tamburašem iz Vojvodine, dinarskim zborovskim "mešanim", kar je danes v novih nacionalnih državah malodane tabu. Mimogrede, Republiko Slovenijo zastopajo žvrgoleča dekleta iz Črnomlja. V skladu s folkloristično dokso so izpuščene vse urbane, mestne romske, "starogradske", dionizične svatbarske, sevdalinke; toda nekaj osnovnih oblik je dano v slišanje. Eno epsko guslarko odgode in pripoveduje Lazar Radak iz Jajca v Oslobodjenju Šipova, ki se slavnostno sklene "...eto bračo ove pjesme nesta, nek poživi komandanta mjesta, slušaoci na slušanju para, Bog da živi Titu nam maršala." Tako je širni svet folkijev v petdesetih letih zaslišal Jugoslavijo. Instruktivno.

* * * *