13. 11. 2002 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Johnny Cash: American IV: The Man Comes Around
CD '02, American Recordings; distribucija: Multimedia
Dve leti sta naokrog in mož v črnem se je vrnil. Karizmatičen kot legende, ki jih pripovedujejo stari filmi, in spokojen kot njihovi junaki, ki jezdijo v sončni zahod s skrbno načrtovanim številom zarez na kopitu svojega kolta. Vedno ga je lepo slišati, četudi pesmi, ki jih prinaša s sabo, niso najprimernejša podlaga za veselice in snidenja. Prav nasprotno. So pesmi za slovo, izbira pa jih človek, ki je po lastnih besedah trdno prepričan, da ga nič ne more ločiti od njegovega boga, njegove žene in njegove glasbe, ter hkrati človek, ki je onkraj strahu in negotovosti, kaj bo, ko nekega dne gospa, ki ji bo rekel dobro jutro, ne bo več njegova June.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2002 | Mladina 45 | Kultura | Plošča
Dve leti sta naokrog in mož v črnem se je vrnil. Karizmatičen kot legende, ki jih pripovedujejo stari filmi, in spokojen kot njihovi junaki, ki jezdijo v sončni zahod s skrbno načrtovanim številom zarez na kopitu svojega kolta. Vedno ga je lepo slišati, četudi pesmi, ki jih prinaša s sabo, niso najprimernejša podlaga za veselice in snidenja. Prav nasprotno. So pesmi za slovo, izbira pa jih človek, ki je po lastnih besedah trdno prepričan, da ga nič ne more ločiti od njegovega boga, njegove žene in njegove glasbe, ter hkrati človek, ki je onkraj strahu in negotovosti, kaj bo, ko nekega dne gospa, ki ji bo rekel dobro jutro, ne bo več njegova June.
Zgodba, ki se je pred osmimi leti v režiji Ricka Rubina začela povsem neobvezno, kot kritični pogled s strani na epidemične proporce unplugged manije, je že zdavnaj prestopila svoje konkretne okvire in z nezmanjšano emotivno silovitostjo prerasla v Cashev testament, ki ga mož v črnem piše z besedami drugih. Johnny s pesmimi, ki potrebujejo njegov glas - ali bolje, zaslužijo njegov glas, po drobcih pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, zato izbor pesmi, ki spremljajo njegove avtorske izdelke, nikoli ni naključen. Poleg Johnnyjevih The Man Comes Around, Give My Love To Rose in Tear Staned Letter tokrat občutena transsubstanciacija doleti (manj obskurne) pesmi Hurt (Nine Inch Nails), Personal Jesus (Depeche Mode), Desperado (Eagles), In My Life (Beatles), Bridge Over Troubled Water (Simon & Garfunkel), I Hung My Head (Sting) in I'm So Lonesome I Could Cry Hanka Williamsa, ki jo v duetu z Johnnyjem z veliko mero strahospoštovanja poje Nick Cave. Med zimzelenimi standardi v novem, minimalističnem aranžmaju zaživijo še Danny Boy, Sam Hall in Streets of Laredo, ki bi, izvzemši sklepno We'll Meet Again, morda res sodili v kakšen drug čas in kakšno drugo Johnnyjevo zgodbo, a navsezadnje, kdo sem jaz, da bom Johnnyju pisal minuse?
* * * * *
