19. 11. 2002 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Willie Nelson & Friends: Stars & Guitars
CD '02, UMG/Lost Highway; distribucija: Multimedia
Ste v zadnjem letu morda kdaj poskusili prešteti Williejeve ploščke? Nima smisla, še preden boste prišli do konca, se bo na policah pojavil nov izdelek te kantrijaške legende, ki se že vse tja od leta 1993 posnetega (in simbolično naslovljenega) Across The Borderline suvereno giblje po spolzkem terenu bratenja med seboj navidez nezdružljivih zvrsti in z albumi kot Milk Cow Blues ali izjemni The Great Divide bega prodajalce, v kateri predalček uvrstiti njegove cedejke. Četudi so tradicionalisti neusmiljeno spljuvali The Great Divide, ste lahko prepričani, da mu delo ne gre nič slabše od rok, kot je šlo recimo Johnu Leeju Hookerju ali kot še zmeraj gre Santani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 11. 2002 | Mladina 46 | Kultura | Plošča
Ste v zadnjem letu morda kdaj poskusili prešteti Williejeve ploščke? Nima smisla, še preden boste prišli do konca, se bo na policah pojavil nov izdelek te kantrijaške legende, ki se že vse tja od leta 1993 posnetega (in simbolično naslovljenega) Across The Borderline suvereno giblje po spolzkem terenu bratenja med seboj navidez nezdružljivih zvrsti in z albumi kot Milk Cow Blues ali izjemni The Great Divide bega prodajalce, v kateri predalček uvrstiti njegove cedejke. Četudi so tradicionalisti neusmiljeno spljuvali The Great Divide, ste lahko prepričani, da mu delo ne gre nič slabše od rok, kot je šlo recimo Johnu Leeju Hookerju ali kot še zmeraj gre Santani.
Willie Nelson, ki bo naslednje leto dopolnil 70 let, je kratkomalo živa reklama za pozitivne učinke kajenja marihuane, zaradi česar se po lastnih besedah počuti bolje kot kdajkoli, da ne govorimo o komentarjih objektivnih kronistov njegovega lika in dela, ki so si edini, da Willie v zadnih dvajsetih letih še nikoli ni izgledal tako sveže. Kako je to slišati v živo, lahko preverite na temle izdelku, ki po skromnem mnenju podpisanega pod pavšalno kopreno country veselice skriva enega najboljših live albumov iztekajočega se leta, posnetega na koncertni promociji že omenjene The Great Divide. Willie pač preprosto uživa v tem, da živi od glasbe. No, malce pa tudi od svoje lastne znamke viskija Old Whiskey River, ki jo na koncertih oglašuje kar na majčki.
Na odru ga tokrat spremlja resnično zavidanja vredna delegacija gostujočih glasbenikov: Ryan Adams, Jon Bon Jovi, Sheryl Crow, Emmylou Harris, Norah Jones, Toby Keith, Matchbox Twenty, Keith Richards, Richie Sambora in Lee Ann Womack, če omenimo le najbolj markantne. Make no mistake (kot bi rekel veliki Nelsonov fan, ki mu po intervjujih sodeč Nelson ljubezni ne vrača z enako mero), vsi ti gostje, ki z redkimi izjemami prodajo neprimerno več plošč kot Willie, niso tam zato, da bi Willie pridobil z njihovo popularnostjo. Tam so zato, da bi se sončili v Williejevi slavi.
* * * * +
