10. 12. 2002 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
The Roots: Phrenology
MCA, 2002, v južnem podalpju zastopa Multimedia
The Roots so že kar nekaj časa band, za katerega je jasno, da je prerasel samega sebe - nenazadnje so pobje po štirih studijskih in enem koncertenem albumu iz korenin hiphopovske zemlje zrasli v visoko, fletno in na vse smeri raztezajoče se drevo. Kolektiv hiperaktivnih, idej polnih in neutudno koncertirajočih philadelphijskih pobov tokrat frenetično predstavlja svoj peti studijski album, ki obenem predstavlja najbolj radikelen premik drugam (naprej?) od njihove običajne zvočne smeri. Težko bi rekel, da je temu vzrok le v plemenitenju zvočne slike z novim članom banda, kitaristom z rockovsko punkovskim backgroundom, Benom Kenneyem. Prej drži, da so Roots dozoreli do te stopnje, da si upajo na albumu razgaliti nekatera boleča vprašanja, ki so jih morila v zadnjih parih letih. Najbolj očitno razčiščevanje poteka na skoraj enajstminutni kompoziciji Water, v kateri se soočijo s hudo mamilaško zasvojenostjo svojega člana, Malika B-ja. Tako radikalno javno razkrivanje Malikovih težav lahko od tu naprej vodi le v dve smeri - v njegovo očiščenje ali dokončno oddaljitev od skupine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 12. 2002 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
The Roots so že kar nekaj časa band, za katerega je jasno, da je prerasel samega sebe - nenazadnje so pobje po štirih studijskih in enem koncertenem albumu iz korenin hiphopovske zemlje zrasli v visoko, fletno in na vse smeri raztezajoče se drevo. Kolektiv hiperaktivnih, idej polnih in neutudno koncertirajočih philadelphijskih pobov tokrat frenetično predstavlja svoj peti studijski album, ki obenem predstavlja najbolj radikelen premik drugam (naprej?) od njihove običajne zvočne smeri. Težko bi rekel, da je temu vzrok le v plemenitenju zvočne slike z novim članom banda, kitaristom z rockovsko punkovskim backgroundom, Benom Kenneyem. Prej drži, da so Roots dozoreli do te stopnje, da si upajo na albumu razgaliti nekatera boleča vprašanja, ki so jih morila v zadnjih parih letih. Najbolj očitno razčiščevanje poteka na skoraj enajstminutni kompoziciji Water, v kateri se soočijo s hudo mamilaško zasvojenostjo svojega člana, Malika B-ja. Tako radikalno javno razkrivanje Malikovih težav lahko od tu naprej vodi le v dve smeri - v njegovo očiščenje ali dokončno oddaljitev od skupine.
Pogum in samozavest izkazuje tudi zvočno eksperimentiranje, ki bo verjetno precej zmanjšalo število tistega dela njihovih fanov, ki so se nanje nalimali zaradi (nedvomno hudo dobrega) komada You Got Me z Erykah Badu. V že omenjenem komadu Water si Rootsi privoščijo hudo dolg nojzerski eksperiment, komad !!!!!!! pa je sicer kratka, a zelo udarna ekskurzija v hrupni punk. Vmes se spogledajo še z abstraktno elektroniko in končajo s hidden trackom, ki se iz počasnega tapkanja po parih minutah prelomi v housovsko nabijačino. Dodaten provokativen element pa lahko prepoznamo še v dejstvu, da so za prvi singl izbrali komad Break You Off, ki je dolg kar sedem minut in pol - po moje precedens za hiphop izdajo na veliki založbi.
Kljub parim komadom (Sacrifice, Quills, Rolling With Heat) na sigurni, klasično rootsovski strani zvoka, je album Phrenology tako radikalen, da se bodo fani ob njem morali odločiti, ali imajo Rootse še rajši, ali pa se jim bodo začeli izogibati. Podpisani slednjega ne bom naredil.
* * * * *
