16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Ololiuqui: Reverse Engineering
CD Spirit Zone '02, distribucija Nika
Pa ravno zadnjič smo v Kacinovi domačiji vlagali ploščke in minidiske in mp3je in šimfali. Kako se veliko transerjev zadovolji že z eno samo frazo, v bistvu - že vnaprej sestavi celo vižo, potem pa, brez kakega posebej pregnanega dela z ritmi, dodaja in odvzema, da pride do tistega, že stokrat slišanega uvoda in teme in kao suspenza in lajnanja teme do neslavnega konca, kot da se ni nič zgodilo niti se ni moglo zgoditi, kot kak zanikrn, klišejski tehno, kateremu za to, da bi ga kdo za minuto pripustil na gramofon, zadošča približen motiv in ustrezna gostota udarcev po bas bobnu. Tudi Volker Koenig, ki je pod znamko Ololiuqui - psihedelična vrsta slaka, pod imenom Mornig Glory na voljo v semenarnah - ravnokar izdal tretji plošček, resda snuje na parih motivih in se njegove viže redko končajo v povsem nepričakovanih prostranstvih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Pa ravno zadnjič smo v Kacinovi domačiji vlagali ploščke in minidiske in mp3je in šimfali. Kako se veliko transerjev zadovolji že z eno samo frazo, v bistvu - že vnaprej sestavi celo vižo, potem pa, brez kakega posebej pregnanega dela z ritmi, dodaja in odvzema, da pride do tistega, že stokrat slišanega uvoda in teme in kao suspenza in lajnanja teme do neslavnega konca, kot da se ni nič zgodilo niti se ni moglo zgoditi, kot kak zanikrn, klišejski tehno, kateremu za to, da bi ga kdo za minuto pripustil na gramofon, zadošča približen motiv in ustrezna gostota udarcev po bas bobnu. Tudi Volker Koenig, ki je pod znamko Ololiuqui - psihedelična vrsta slaka, pod imenom Mornig Glory na voljo v semenarnah - ravnokar izdal tretji plošček, resda snuje na parih motivih in se njegove viže redko končajo v povsem nepričakovanih prostranstvih.
Zato pa lahko prevejani transer, ki je retroinženiring dve leti medil v studiu, preden ga je postavil pred ušesa publike, s temi parimi motivi, a z neprestanim in vse prej kot klišejskim vijačenjem, priloži porcijo tako veseljaške, mile in spiralno zadrajvane transijade, da malokdo (morda: Box of Frox, Space Safari, Trancefeld, Feuerhake...) in nazorno spomni, da se je trance razvil iz housa in Moroderjevih disko sekvenc ter da so ga v začetku žgali modeli z rokerskimi koreninami. Ga žge? Hitro in lahkotno. It's cosmic! Ko bi le pod znamko progressive prodajali podobne zadeve in ne tiste, na prvo žogo vkup zmašene popevke.
* * * * *
