The Parallax Corporation: Cocadisco
CD Viewlexx/Disko B '02, distribucija Nika
Na račun povpraševanja po electro clashu (tudi: neue welle, neo-electro, electro punk...) si je močno in kdove, če ne po pravici pozabljeni Felix Da Housecat omislil drugo mladost, se Miss Kittin oglaša že z vsakega desetega kosa plastike in kao vrti na Love Parade, je Kanadčan Tiga z enim hitom in s katastrofalno zmiksanim albumom mednarodna velezvezda, so iz naftalina potegnili Garyja Numana, se lahko DJ Hell na vedno bolj hreščečih Gigolo kompilacijah predaja nežnim občutjem do garaže in panka ter izdaja remikse Tuxedomoon ter Wire...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na račun povpraševanja po electro clashu (tudi: neue welle, neo-electro, electro punk...) si je močno in kdove, če ne po pravici pozabljeni Felix Da Housecat omislil drugo mladost, se Miss Kittin oglaša že z vsakega desetega kosa plastike in kao vrti na Love Parade, je Kanadčan Tiga z enim hitom in s katastrofalno zmiksanim albumom mednarodna velezvezda, so iz naftalina potegnili Garyja Numana, se lahko DJ Hell na vedno bolj hreščečih Gigolo kompilacijah predaja nežnim občutjem do garaže in panka ter izdaja remikse Tuxedomoon ter Wire...
Kaže pa, da se ves pomp in eksploatacija okoli zadnjega v vrsti elektro rivajvlov, ki se vsakič prisesajo na podstat zanesenjakov, ki vijačijo v podzemlju in skrbijo, da panoga prosperira, vse na prvo žogo zložene lajne in z zvoki iz osemdesetih podložene pesemce niso zagnusille le spodaj podpisanemu, temveč tudi holandskemu elektro trustu I-F. Ki si, skupaj z Intergalactic Garyjem, v okviru matične, po Pakulinem paranoičnem trilerju The Parallax View poimenovane korporacije, na pričujočem ploščku privošči žolčno pizdit čez electrocash in zraven - ja, kot MC Chapac, a s povsem drugim naglasom - našteva prestižne blagovne znamke, na katere se lepi "glamurozna" klientela. Pa Cocadisco ni kaka moralizatorska naiva, ki bi se je naveličal, ko razbereš nje "sporočilo". Ne, prej turbo polet ali pogrez v polsvet diska noir, kjer ne manjka značilnih ploskov in švistov bičev (ter krogel), mastne tace na bas bobnu ter po oktavah pritegujočega digitalnega basa, kjer možgane stimulirajo iz elektra pribrenčali sršeni in kjer globoko brundajočim moškim vokalom kar sami poganjajo ljubavni tepihi. Kdo bi si v Harlemu ali v Hollywoodu mislil, da bo po dolgotrajnem mariniranju iz tako lahkoživega, zabavi namenjenega žanra mutiral tako grotesken nestvor!
Cocadisco, ki dehti po kokainskem turkeyju, obenem streže z bogatimi flashi, medtem ko karikira in gunca afne, vabi na podij s poskočno in brihtno in nevsakdanjo plesno muziko, četudi nalašč na milje daleč od "profesionalnih" producijskih standardov, grobo, primitivno, kakor zvenijo stroji iz osemdesetih. S citati, vizualijami in besedili, kakor se spodobi za gesamtkunstwerk. Paranoja, burka, žanr.
* * * * *
