Akufen: My Way
CD Force Inc. '02, distribucija Nika
Verjetno Marc Leclair ni ne prvi ne edini, ki bi snemal (sodobneje: vzorčil) smeti in motnje z radijskih valov in iz njih delal muziko. Vprašanje je le, kakšno. Medtem ko veliko sempleristike rado parazitira na prepoznavnosti ali vsaj učinku vzorčene snovi, si je Leclair, ki vsak dan manično išče postaje na ultrakratkih in kratkih valovih, izboril avtonomijo, saj se njegovi odlomki končajo, preden bi jim človek lahko dognal izvor ali bi se zmagoslavno iztekli, tako da se govorjena in odpeta beseda skrči tja do medmetov spikerjev in pregnanih vokalistov, glasbila pa do fraz iz kdovekatere popevke, dratarije, fankijade, orkestra, elektronike, reklame...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Verjetno Marc Leclair ni ne prvi ne edini, ki bi snemal (sodobneje: vzorčil) smeti in motnje z radijskih valov in iz njih delal muziko. Vprašanje je le, kakšno. Medtem ko veliko sempleristike rado parazitira na prepoznavnosti ali vsaj učinku vzorčene snovi, si je Leclair, ki vsak dan manično išče postaje na ultrakratkih in kratkih valovih, izboril avtonomijo, saj se njegovi odlomki končajo, preden bi jim človek lahko dognal izvor ali bi se zmagoslavno iztekli, tako da se govorjena in odpeta beseda skrči tja do medmetov spikerjev in pregnanih vokalistov, glasbila pa do fraz iz kdovekatere popevke, dratarije, fankijade, orkestra, elektronike, reklame...
Somerno s fragmentarnostjo povzetega se veča njega gostota na enoto časa, tako da najbolj nasmetene viže spominjajo na spremljavo posebno dinamičnih risank, na kung-fu soundtrack ali na debilane, kakršne si je svoj čas privoščil Spike Jones. Pa Leclair ne lepi abstraktnega, za kontemplacijo na kavču primernega kunšta. Niti noče, tako kot njegovi nemški kolegi, narediti suho, razumniško, z motnjami prepredeno plesno muziko, ki bi jo imeli radi najprej zaradi averzije do skurbanega housa, kateremu grozi, da se sprevrže v tisto, kar so mu že skozi očitali - v poceni mezgo za šminkerje.
Ne, Leclair je, podprt s priročno kozmologijo - mimo ustvarjanja in uničevanja je vse že tu, dostopno reciklaži in predelavi - s skalpelom in montažo, gibkim basom in energično nogo sestavil fonky house, da trga gate in bi ob njem ves dan strganih gat plesal charleston, pašo za ušesa in noge, ob kateri se pred leti tako čislana in še hitreje razprodana francoska šola zazdi kot vrtec ubogih na ideji. Je na policah težko najti nalašč zagatno, kunštno muziko, ki si bo našla del odjemalcev že zaradi ekskluzivnosti? Definitivno laže od kunštnega in obenem plesnega zalogaja, kakršnega kljub občasnemu prenasičenju nudi naš Kanadčan. Pa še to: ker je plošček My Way, ki je tudi po svetu buril duhove, kljub temu rabil dolgo, da je prišel v redno distribucijo vedno bolj zaplankane dežele, ga zna po novem krasiti veliko izrecnejši od gori natisnjenega ovitka.
* * * * *
