Flr: Easy Filters

Krinka je popolna - resda iz predebelega kartona za kakršenkoli filter izdelani ovitek, ki daje skupaj z značilnim oblikovanjem in imenom slutiti, da gre za poharsko ali vsaj "inteligentno", zapečkarjem in kavčarjem namenjeno muziko, brez omembe avtorja, za katerega izveš šele, ko iz notranjosti pade neugleden list z biografijo, ki izgleda, kot da bi si ga omislila nad tolikšnim incognitom obupana založba. Si Ken Ishii nalašč komplicira življenje?

Uh, verjetno s projektom FLR (primerjaj: Flare), namenjenim produciranju didžejevskih orodij za lastne potrebe, niti ni računal na trg, ki se zanaša na imena, temveč na med vinili brskajoče jezdece, ki se prav dobro znajdejo tudi z neoznačenimi, anonimnimi, white label nosilci zvoka. Tako je bilo včasih. Lastnikom laserskih gramofonov sedaj Ishii prilaga vešče zmiksan, bolje rečeno nasekljan scenosled singlov FLR, ki zaradi skrivenčenih zank, žlahtne infantilnosti ter navezave na disko hudo hudo spominja na Takkya Ishina in se bo menda prilegel ljubiteljem perkusivnega tehna ter, v drugi vrsti, a pomembneje, bonus plošček povečini po blaznosti presegajočih ga remiksov, ki ne dišijo samo po Ishiiju, temveč tudi po Rushu, Auto Repeat in Bjornu Svinu, in ki jih je podpisalo krdelo pretežno japonskih mladih moči, katerih imena (spet) ne najdete na ploščku, temveč jih je treba sneti z interneta. Sveže, duhovito.

* * * *